Kresničke
Večer je lep in lunca sveti a Špela se ne neha dreti. Na vrtu z mamico sedijo, vse sosede prebudijo. A kar naenkrat čisto utihne, le sap’co še skoz nosek pihne. “Mami, lučka po zraku leta, in vedno več se jih prepleta!” Mami, ki na pol že dremlje, nič kaj resno to ne jemlje. “No, če mamico nič ne skrbi, se tudi meni bati ni!” Vleže se na mehko travco, … » Več …