Dežek
Mihec se tiho k mami stiska, ko zagrmi in se zabliska, v strahu se navzgor ozira, kdo neki vreme to nadzira. “A priletiš kar iz neba, ti mala dežna kapljica? Mar v nebesih kdo se joče, in kuharca z lonci gor ropoče?” “Ali se pa se kdo tušira, samo od kje ta blisk potem izvira?” Spet pošteno zagrmi, Mihcu strah gre do kosti. Nežno mami ga objame, “Mar jezi se … » Več …