Pozdravljeni, živeti s starejšimi je lahko pravi blagoslov. Imela sem to milost, da sem poznala eno od mojih starih mam. Stara mama pa je bila ena tistih starejših gospa, ki so imele vsak dan čas za obisk svete maše. Na tej njeni poti sem jo smela redno spremljati. Klepetali sva o tem in onem in nemalokrat so bile to tudi – kako bi rekla – vzgojne minute. Tisti večeri, za … » Več …
Pozdravljeni, v mojem domačem kraju je živel – stric Bertl smo mu rekli. Bil je slep. Menda od mladosti. Jaz sem ga poznala le kot starega moža. Bil je neporočen in mislim, da v svoji starosti bližnjih svojcev v samem kraju ni imel. Zadnja leta je preživel v domu starejših občanov. Dokler je še mogel hoditi, ga je moj oče vsak drugi dan vozil na sprehod. Ne daleč. Le do … » Več …
Praznik Gospodovega darovanja
»Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali … Tvojo dušo pa bo presunil meč.« (Lk 2, 34-35) To je bilo dvojno darovanje: Mati Marija je darovala Sina Jezusa – in sebe. Naj bo tudi vsak moj dan darovanje – skupaj z Marijo za Jezusove namene.
Pozdravljeni, ne dolgo nazaj sem na ljubljanskih ulicah doživela zanimivo presenečenje. K meni je pristopila neznana gospa in rekla: “Gospa sestra, kako je že bilo tisto s posoljenimi repki v gozdu?” Zanimivo kaj ne, kako si človek zapomni zgodbo. Kako bi šele bilo, če bi srne in zajci res prišli na sol! V evangeliju 3. navadne nedelje beremo, kako je Jezus poklical svoje prve učence. Evangelist Marko poroča takole: “Ko … » Več …
ZAČETKI NA SLOVENSKIH TLEH
Šolske sestre de Notre Dame so se naselile med slovenskim ljudstvom proti koncu 19. stoletja. Samostan in šolo so odprle leta 1886 v Šmihelu pri Novem mestu, dve leti za tem pa še v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V oba kraja so prišle iz Gorice, kamor je ustanoviteljica kongregacije Mati Terezija Gerhardinger leta 1857 poslala svoje sestre.
» Več ...SAMOSTAN V ŠMIHELU PRI NOVEM MESTU (1886-1948)
Ustanovitev samostana v Šmihelu je omogočil baron Tadej Merkl, ki je za svojega bolehnega sina kupil posestvo na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Po sinovi smrti je Merkl posestvo z enonadstropno hišo ponudil šmihelski župniji. Želel je, da bi se tam ali pa kje drugje v novomeškem okraju ustanovila dekliška šola, v katero bi hodile deklice s Slatnika, ki so v tistih časih še vedno odraščale brez osnovne izobrazbe. Merkl … » Več …
SAMOSTAN V TRNOVEM PRI ILIRSKI BISTRICI (1888)
Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko … » Več …
ŠIRJENJE POSLANSTVA
Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji.
» Več ...USTANOVITEV PROVINCE
Ves čas od ustanovitve samostana v Šmihelu so prihajala dekleta, ki so se želele pridružiti skupnosti. S tem se je večalo število sester in redovnih hiš. Več let je Šmihel še naprej ostal tesno povezan z materino hišo na Dunaju in redovno skupnostjo v Gorici, kamor so slovenske novinke do leta 1917 hodile v noviciat.
» Več ...STRUGA (1848 -1985)
Druga svetovna vojna se je končala. Na novem listu zgodovine je bilo zapisano, naj se šola v Šmihelu zapre in sestre odidejo. Selitev na Strugo je potekala v decembru 1948 in se zaključila na sveti večer.
» Več ...NOVE OBLIKE SLUŽENJA PO II. VATIKANSKEM KONCILU
Povojna leta so pomenila veliko prelomnico v življenju sester. V novih razmerah nam je bilo odvzeto glavno področje našega dela in pretežen del redovnega premoženja. Brez gotove vizije prihodnosti smo se morale soočiti s temeljito preusmeritvijo in prilagoditvijo redovnega življenja novim razmeram. Obdobje od leta 1945 do šestdesetih let je zato zaznamovano z iskanjem novih oblik pričevanja v Cerkvi ter ponovnega odkrivanja naše redovne identitete.
» Več ...