Šolske sestre de Notre Dame

S. FLORIJANA (ANA) ŠTERBENC, 60 let (8. avgust), župnija Novo mesto kapitelj

Rojena je bila 9. junija 1941 v kraju Srednji Radenci, župnija Stari trg ob Kolpi, v družini s 6 otroki; ena njena sestra je redovnica v naši skupnosti. V osnovno šolo je hodila v Srednjih Radencih. V tem kraju je tudi naredila kuharski tečaj, šiviljski tečaj pa na Reki.

V samostan je vstopila 8. oktobra 1961 in sicer v Lovranu.  6. avgusta 1965 je začela noviciat v Ilirski Bistrici, prve zaobljube je naredila 8. avgusta 1966 na Strugi. Večne zaobljube je delala 10. avgusta 1971 v župniji Ljubljana-Koseze.

Njeno redovno življenje je potem potekalo v raznih naših skupnostih: na Strugi je bila v pomoč v kuhinji in skrbela za kapelo, v dveh skupnostih v Ljubljani – na Podutiški in Ižanski – je opravljala hišna opravila, v Malem semenišču v Vipavi je bila spet v kuhinji. Najdlje je živela v naši skupnosti v Kranju,  v župniji sv. Kancijana in tovarišev, kjer je bila zakristantka in skrbela za cerkev. To je bilo v letih 1974-2013. In to obdobje ima za najbogatejši del svojega življenja.

Zaradi zdravstvenih težav se je leta 2013 preselila v našo skupnost na Cankarjevi v Novem mestu, kjer živi zadnjih 13 let. V skupnosti veliko  in rada moli, po svojih najboljših močeh pa še kaj pomaga v skupnosti. Zaveda se, da srečanje z Bogom v molitvi podpira in hrani njeno osebno in skupno življenje. Tako tudi lažje in bolj potrpežljivo prenaša svoje zdravstvene tegobe, v prepričanju, da je deležna Kristusovega poslanstva ne le z dejavnim služenjem, ampak tudi z molitvijo in darovanjem trpljenja, to je, z vsem svojim življenjem.  Kljub letom je ohranila svojo otroško radovednost in zanimanje, saj jo zanima vse – od življenja naše mednarodne redovne skupnosti do politike, posebej pa čuti z ljudmi, ki trpijo zaradi vremenskih neprilik, vojne in drugih oblik trpljenja. Rada je vesela in to veselje prinaša tudi v skupnost.  Hvaležne smo ji za njeno razdajanje za druge in naše skupnosti, v katerih je živela.

s. Darija Krhin

23. maja 2026 je Gospod k sebi poklical notredamsko sestro Marijo Petro (Teodoro) Likar. Daritev svojega življenja je sklenila v 85. letu starosti in 61. letu redovnega življenja.

S takimi ali podobnimi besedami se začenja poročilo o smrti nekoga – znanega ali manj znanega človeka. Te besede pa skrivajo v sebi veliko več, kot morda najprej pomislimo. Prinašajo skrivnost življenja, ki je bilo darovano na toliko različnih načinov, v tem ali onem življenjskem stanu, kamor se je človek čutil poklicanega. In to je velika skrivnost življenja, darovanega od Boga in podarjenega nazaj Bogu. Morda nam to pride bolj živo v zavest prav ob smrti drage osebe.

Sestra Marija Petra – s krstnim imenom Teodora – je bila rojena 21. januarja 1942 v prijazni primorski vasi Otlica, očetu Antonu in mami Anici, roj. Krapež. Po mamini smrti se je oče drugič poročil in novo ženo so klicali teta Burga. Sestra Petra je večkrat govorila o njej. Bilo je sedem otrok; dva od njih sta izbrala duhovni poklic: Teodora-s. Petra je postala redovnica Notredamka, brat Ivan pa je bil duhovnik.

V samostan je vstopila 5. avgusta 1959 v Vipavi. Začetno redovno vzgojo – postulat, noviciat in prve zaobljube – je imela tu, v Trnovem, večne zaobljube pa avgusta 1971 v Kosezah v Ljubljani. V Ljubljani je končala tudi 8. razred osnovne šole in naredila gospodinjsko šolo. Njena pot je potem bila v Lovranu, v Kikindi, Vipavi, pa spet v Kikindi in nato v Rimu,

nazadnje pa od leta 1970 tu, v Trnovem. Trnovska zemlja je tako rekoč izpila njene življenjske moči in jo obdarovala z veseljem, da je lahko toliko let prav tukaj delala, v skupnosti pa v molitvi vse to prinašala pred Boga.

Sestra Petra je bila pripravljena iti pomagat, kjer je bilo potrebno. Njeno glavno poslanstvo so bila hišna dela, v Kikindi je eno leto delala v bolnici; drugače pa je opravljala hišna dela, velik del svojih moči in veselja pa je pustila pri obdelovanju zemlje, skrbi za vrt, njive in travnike. Bila je marljiva kot čebelica, je marsikdo rekel, ki jo je dostikrat videl pri težkem delu. Rada je imela ljudi in jim pomagala, kjer in kakor je mogla. In ko je kdaj pokazala svojo šibko stran v odnosih, je skušala to popraviti z dejanji dobrote.~

Sestra Petra je rada bila vesela in njen smeh je razodeval njeno notranje prepričanje, da je v življenju na pravem mestu. Rada je brala, posebej duhovno literaturo. Odlikoval jo je velik čut za pravičnost, do sester pa njena dobrohotnost in pripravljenost pomagati. Bila je tudi velika molivka – tudi smrt jo je doletela na poti iz kapele v njeno sobo. V spominu ostajajo njene zgarane roke, sklenjene v molitvi v kapeli ali pri molitvi iz molitvenika, pri križevem potu, ki ga je rada molila. V njenem življenju se je resnično prepletalo delo z molitvijo ter sprejemanjem tolikih skrbi ljudi, domačinov in tudi manj znanih, ki so se obračali nanjo. Brez velikih besed je s svojim življenjem oznanjala povabilo ustanoviteljice, naj »služimo Troedinemu Bogu vse življenje v veselju, ga poslušamo in ljubimo nad vse« (prim. MT). Tako izpolnjeno življenje je nekaj najlepšega, kar človek lahko nese s seboj v večnost, ne glede na to, kdaj pride Gospod in ga pokliče.

Draga sestra Marija Petra, pogrešale te bodo ne samo tvoje redovne sestre, ampak tudi vsi tisti, ki so te poznali. Spočij se sedaj od svojega truda in bodi srečna v Božji bližini. 

s. Darija Krhin

Sobota, 15. junija 2024, je bila za našo redovno skupnost dan velike hvaležnosti. Ob sklepu duhovnih vaj smo se s sveto mašo ki jo je daroval voditelj duhovnih vaj, nadškof Msgr. Anton Stres, skupaj zahvalili Bogu za 65 let redovnih zaobljub sestre Kazimire Jakac, za zlati jubilej naše provincialne predstojnice sestre Karmen Balgač ter za 40 let sestre Marije Kastelic. Iz naših src se je dvigala iskrena  zahvala za vsa leta redovnega življenja, za vse, kar smo prejeli in doživeli, ter za vse, kar je Bog storil v njih in po nas tam, kjer je bilo naše poslanstvo.

Vsako leto 9. maja Šolske sestre de Notre Dame obhajamo praznik življenja in smrti naše redovne ustanoviteljice bl. M. Terezije Jezusove Gerhardinger. Z njenimi besedami kličemo blagoslov Troedinega Boga na vas vse, ki berete te vrstice, ter vas izročamo v varstvo majniške kraljice, božje in naše Matere Marije.

Izrekam vam dobrodošlico ob vašem 25. generalnem kapitlju, ki poteka tukaj v Rimu. Zbrane ste, da bi se Bogu zahvalile za njegove pretekle in sedanje blagoslove ter da bi razločile prihodnjo pot vaše kongregacije. To delate tako, da črpate navdih iz dediščine vaše ustanoviteljice, blažene Terezije Jezusove Gerhardinger, katere obletnica razglasitve za blaženo je 17. novembra, zadnji dan kapitlja. In kako poteka stvar za kanonizacijo? » Več …

Šolske sestre de Notre Dame z veseljem sporočamo, da je bila sestra M. Dominica Michalke izvoljena za generalno predstojnico (2024 – 2030). Sestra M. Dominica trenutno službuje v Južnem Sudanu. Z generalnim kapitljem se je povezala prek Zooma. Sestri M. Dominiki želimo veliko blagoslova v novi službi. Več…