Ajoj, Gospod, že zbudila sem se utrujena. Seveda, nihče drug ni kriv, saj imamo dežurnega – vreme. Peljala sem se v mesto in neka gospa je imela s seboj radio. Komaj verjamem. Pripovedovala je znancu, da jo zanima biovremenska napoved, ker da se zelo čudno počuti, pa da je ni mogla doma poslušati, ker ima obveznosti v mestu in je tako vzela aparat s seboj. V tistem trenutku smo vsi … » Več …
Neizmerno hvaležna sem danes Gospod, za dar posluha, za dar petja – Pri nocojšnji maši in po njej smo ti z otroki prepevali in te slavili. Podaril si nam enkraten občutek pripadnosti. Vsi smo bili eno – mi med seboj in s teboj. Jezus, v takih trenutkih ne morem dovolj izraziti svoje hvaležnosti in želje, da bi te poznal in ljubil cel svet. Vem, ne morem vplivati na svetovno javnost, … » Več …
Pozdravljeni, 1. maj, praznik dela. Zdi se, da je bil včasih ta dan z večjimi črkami zapisan v koledarju. V spominu mi je ostala prvomajska budnica. Pihalni orkester nas je že navsezgodaj s koračnicami in narodnimi pesmimi budil v prvomajsko jutro. Včasih so se ustavili pod oknom za delavski razred zaslužnih ljudi – pri nas je to bila gospa Ema. Ne vem, v čem se je odlikovala. Vem le, da … » Več …
Ga ni trenutka danes, da ne bi govorili o Evropi. Res, Bog blagoslovi današnji, jutrišnji in vse naslednje dni. Pa saj v Evropi smo menda že ves čas bili Premalo se spoznam na to. Mnogo bližji mi je maj z Marijo in svetim Jožefom. Delavca, preprosta človeka, do skrajnosti predana Bogu in njegovim načrtom. Kje bi bila Evropa brez njunega (so)delovanja! Z velikim veseljem sem se udeležila danes prve … » Več …
Že v nedeljo so se v Stični zbrale katehistinje in katehisti na svojem letnem študijskem posvetovanju. Hm. Kar malo slabo vest imam, ker nisem šla za vse tri dni. No ja, sem šla pa danes. Pa ne sama. Kar pet nas je “javno” zamudilo molitev. Tista Jegličeva dvorana tam v Stični res ne podpira zamudnikov. Človek mora kar “debelo požreti cmok”, ko z zamudo vstopa vsem na očeh. Pa kaj … » Več …
Veselje je bilo zjutraj. Drugi izpit je za mano. Ne morem, da bi ne bila vesela in tudi zato, ker sem res znala. In potem Postojna. Srečanje škofijske mladine. V spomin na obisk svetega očeta “davnega” leta 1996. Premišljevala sem, da se verjetno komaj še kdo od udeležencev zaveda, zakaj in kako so se ta srečanja začela, pa je g. škof prebral papežev odgovor, ki je prišel na škofijo v … » Več …
Veroučna debata
Pri verouku se pogovor je začel, o tem, da Jezus je zelo trpel. “Jezus nam se ne ‘dopade’, prevečkrat On pod križem pade!” “Vsak sme ga bičati, pljuvati, kdo le ob njem bi hotel stati?” “Naš Bog na križu kar visi, kdo take danes še slavi!” “Nemočne roke in noge, takšen Bog nam v račun ne gre!” “Če res vse mu je mogoče, zakaj trpet potem on hoče? Hudobne vse … » Več …
Sraka
Ker sraka se tako šopiri ne pusti, da bi še k’teri, jutru pesmico zapel, saj sliši se le sračji spev. Ko pa sraka se umakne, da grlo malo si poplakne, zažvrgolijo ptički mali, ki do zdaj so počakali. Sinička nežno se oglaša, a vrabček hitro jo prekaša, še taščica lepo zapoje, žolna potrka na deblo svoje. Še murnčki malo začvrčijo, ko ritke iz luknjic pomolijo, na tiho kužek še zalaja, … » Več …
Mrazek
Mrazek prišel je na obisk, nas že zebe kakor vrisk. Nihče ni ga k nam povabil, gostoljubje sam je izrabil. Družbo mrzlo s sabo ima, led se kar po tleh trklja, če kdo na njega hitro stopi, pristane na bolniški klopi. Spremljajo svečke ga iz leda, se ‘svetjo’, če jih sonček gleda. Mrazek budno nanje pazi, da veseli so njih obrazi. Ko pa svečke se v jok spustijo, otroci mrazku … » Več …
Če sonček bi se uprl
Kaj, če sončku se zahoče, da nič več nam sijati noče? Hitro bi za oblak se skril, zemljo v temo vso ovil. Če sonček bi se kar odločil, da ljudi še s temo bo soočil. Potem le luna bi sijala in Metka v šolo ne bi znala. Zjutraj vsi bi mirno spali, budilke na dopust poslali. V službo pot bi mami iskala in perilo z baterijo prala. “Dober dan” bi … » Več …
Kresničke
Večer je lep in lunca sveti a Špela se ne neha dreti. Na vrtu z mamico sedijo, vse sosede prebudijo. A kar naenkrat čisto utihne, le sap’co še skoz nosek pihne. “Mami, lučka po zraku leta, in vedno več se jih prepleta!” Mami, ki na pol že dremlje, nič kaj resno to ne jemlje. “No, če mamico nič ne skrbi, se tudi meni bati ni!” Vleže se na mehko travco, … » Več …
Dežek
Mihec se tiho k mami stiska, ko zagrmi in se zabliska, v strahu se navzgor ozira, kdo neki vreme to nadzira. “A priletiš kar iz neba, ti mala dežna kapljica? Mar v nebesih kdo se joče, in kuharca z lonci gor ropoče?” “Ali se pa se kdo tušira, samo od kje ta blisk potem izvira?” Spet pošteno zagrmi, Mihcu strah gre do kosti. Nežno mami ga objame, “Mar jezi se … » Več …
Sončku
Sonček pomladni, kako se zbudiš, da zgodaj že naše vrtove razžariš? A imaš mamico, da te zbudi ali pa ti velika budilka zvoni? Najprej zaspane si očke pomaneš, potlej pa prav počasi že vstaneš. In ko žarki poredni odejo zapustijo, zemljo zaspano v jutro prebudijo. Hitro kozarček mleka popiješ, z dežjem si bele zobke umiješ, potem pa, sonček, mar oblak te oblači? in kdo ti svetle žarke skrtači? Še nekaj, … » Več …