Pa so spet počitnice, je odmevalo v naši vasi že konec maja in bo vse do srede septembra. “JA, za nekatere”, so se hudovale naše maturantke, za katere se je šolsko “garanje” nadaljevalo vse do konca junija in upam tudi srečno zaključilo. Sicer je  matura, kot so opisovala dekleta, potekala bolj kot ne “daj – dam”. Več denarja je kdo “podaril” učiteljem bolj uspešno je lahko prepisoval rešitve iz interneta … » Več …

Velika noč je res da že za nami, a velikonočni čas še vedno traja in s tem tudi priložnost, da vam pišem. Danes sem dokončno spravila skupaj nekaj novic iz ‘naših’ krajev in vam jih z veseljem pošiljam.

‘Motra (sestra), danes imam rojstni dan.’ In pred enim tednom si ga tudi imela? ‘Ja tudi. Osem let.’ In danes? ‘Osem let.’ Tako je to, če imamo vsak teden rojstni dan. Otroci in njihove mame po cele ure stojijo pred našimi vrati in prosijo za pomoč. Nemogoče je odgovoriti na vse njihove potrebe in želje.

“Oret Fatlume” – “Trenutek sreče” in nekaj utrinkov iz življenja v otroški vasi v Elbasanu – Čas hiti. Morda je celo dobro tako. Naši otroci so zakopali svoje roke v mivko in spet veselo gradijo tunele, hiše, gradove in mostove za “prihodnost”. Pričele so se tri mesečne počitnice, katerih začetek smo kronali s slovesnostjo svetega krsta.

Tokrat vam pošiljam iz Elbasana lep jesensko obarvan pozdrav. Počitniški utrip počasi tone v nove obveznosti. Otroci, eni manj – drugi bolj, veselo hodijo v šolo in osvajajo novo znanje. Skupaj z zaposlenimi se trudimo zadovoljiti novim standardom, ki nam jih država vse bolj pridno predpisuje in seveda tudi kontrolira. Administracija in še enkrat administracija, kje je še prostor za pristne odnose in spontano ljubezen?

Ulka in njen “betlehem” – Predpraznični dnevi so tudi v Albaniji čas obiskov. S sestro sva se odločili, da pred Božičem obiščeva nekatere najbližje družine naših otrok. Marius je vedno znova izražal željo, da bi rad obiskal mamo.