NOVEMBER – Smrt / Dovršitev
1
Nebesa so v občestvu zmagoslavne Cerkve, katere glava je Jezus. V skupnosti izvoljenih bodo ljudje vseh časov, narodov in slojev: vladajoči in podložni, bogati in revnih, poročeni in Bogu posvečeni, puščavniki in poslovneži, nedolžni in spokorniki bodo skupaj. Kakšna blaženost in veselje!

2
Nihče od nas nima tukaj stalnega bivališča. Naša prava domovina je v nebesih.

3
Ko se čutiš od vseh zapuščeno, tujo, se zate nihče ne meni, nikomur ne pripadaš in nisi nikjer doma, takrat reci: »Jezus, ti si moj Gospod, Ti razpolagaj z menoj, svojo deklo«.

4
Ko ni nikogar, ki bi te poučil in ti pokazal pot, tedaj se ozri k višku in reci: »Jezus, ti si modrost!« Potem premišljuj dela, ki jih je storil v svoji vsemogočnosti in modrosti ter pota, po katerih te je vodil doslej!

5
Naše življenje ni nič drugega kot iztekanje naših življenjskih dni v večnost. Kar imenujemo smrt, je pravzaprav konec umiranja in začetek pravega življenja.

6
Človeku je določeno enkrat umreti. Toda kdaj? Podnevi ali ponoči? Danes ali jutri? Kako? Nenadoma ali po bolezni? Kje? Doma ali v cerkvi ali na ulici? Brez svetega zakramenta za umirajoče ali z njim?

7
Nepričakovano, kakor tat, bo prišel Gospodar življenja in nas poklical. Zato bodimo vsak čas pripravljeni na smrt in večnost!

8
Kako potrebna nam je priprava na smrt …, da se ravnamo po nasvetu sv. Pavla in že zdaj presojamo sebe.

9
Kako je z menoj? Se pripravljam na veliko potovanje v večnost? Ali je moja svetilka prižgana in napolnjena z oljem dobrih del, ko prihaja Ženin?

10
Ko obupuješ nad seboj, tedaj stopi na pravo skalo in prosi: »Jezus, ti si začetek! V tebi živim in se gibljem, iz tebe in po tebi prihaja vse, kar je dobro in ima zasluženje. Ti si edini izvor in večni začetek vsega dobrega in vsake svetosti!«

11
Kakršno življenje, taka smrt! Kar si postala v svojem življenju, to si ob smrti; kar človek seje, to bo tudi požel.

12
Ker ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, sejmo, dokler je še čas, seme za večnost.

13
»Kar ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili«, bodisi dobro ali slabo! Ustavimo se in premislimo, da to odloča o tem, ali bomo nekoč na desni strani med izvoljenimi ali na levi med pogubljenimi.

14
Ko se čutiš omahljivo, nestanovitno, neodločno in nezvesto, zares slabotno in neutrjeno v dobrem, takrat moli: »Jezus, ti si korenina, moja moč, moja vztrajnost in stanovitnost!«

15
Učimo se umirati, da bomo, ko pride smrt, lahko rekli s sv. Pavlom: “Kristus je moje življenje, smrt in dobiček.”

16
Dan zaobljub matere Terezije

Vzemi me, popolnoma! Naj ne živim več jaz, ampak ti, Jezus, živi v meni!

17
Bog nas je ustvaril za nebesa; zato se je Jezus učlovečil in umrl na križu, zato nas je posvetil po Svetem Duhu.

18
Umre se samo enkrat. Če enkrat nesrečno, potem nesrečno za vso večnost! Po smrti za dobra dela ne bo več časa.

19
Če se bojiš, da boš v zadnji uri zapuščena in nestanovitna, potem pogosto in rada moli: »O Jezus, Emanuel!«, to pomeni ‘Bog z nami’! Če nas vse, prav vse zapusti, če nas zapusti celo življenje samo, je vedno in povsod z nami Bog, Emanuel!

20
Smrt sama na sebi ni nič strašnega. Je nekaj podobnega kot rojstvo. Navsezadnje umiranje ni nič drugega kot novo rojstvo, rojstvo za večnost!

21
Marija, preblažena Devica, se je na današnji dan darovala Bogu v templju. V goreči ljubezni svojega srca se je brez pridržka darovala Gospodu in svojega daru nikoli ni vzela nazaj. Sledimo njenemu vzvišenemu zgledu!

22
Po smrti bo sledila sodba vsevidnega in vsevednega Boga.

23
Vse bo povrnil dobri Bog, Gospodar nebes in zemlje, On, ki je rekel: »Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli!«

24
V čem je pekel? V večni ločenosti od Boga.

25
Če se ti zdi nemogoče, da bi bila sprejeta med blažene in prišla v nebesa, ker ti gre tako slabo in se ne moreš poboljšati, tedaj vzdihni: »Jezus, ti si ključ, ti si mi odprl nebeška vrata, daj da stopim skoznje!«

26
Dragocena in blažena je smrt vernega človeka pred Bogom …, ker umira v združenju s svojim ljubljenim Jezusom v Božji milosti in miru.

27
Kako lepo bomo nekoč počivali v Bogu!

28
Nebesa so večno življenje, kjer ni ne bolečine ne solza in ne smrti … Nebesa so v najgloblji povezanosti z Bogom.

29
Slava v nebesih je različna. Četudi bomo med zadnjimi, bosta naše veselje in blaženost nedoumljiva.

30
Jezus, o Kralj, moj Kralj! Tvoje kraljestvo je moje kraljestvo, tvoje veličastvo je moje, tvoj raj je moj, kar si ti, bom tudi jaz, tvoje slave in blaženosti bom tudi jaz deležna. Aleluja!