APRIL – Odrešenje

1
Bog daj, da bi vsi izkoristili sveti čas milosti v Božjo slavo in svoje posvečenje. Kako veselo vstajenje bomo potem obhajali z našim božjim ženinom Jezusom na veliko noč in nekoč prav gotovo tudi v večnosti.

2
Slava in hvala Božjemu usmiljenju!

3
Kako čudovito uspevajo Božja dela! Če le vsak dan z ljubeznijo sprejemamo križ in Jezusa ne izpustimo izpred oči.

4
Kdor hoče biti učenec, mora nositi znamenja svojega učitelja. Ne bilo bi prav, da bi veliki Učitelj z velikim križem hodil pred kristjani, oni pa, ki želijo biti njegovi učenci, bi mu sledili brez njega.

5
Ne bomo drgetali pred ljubljenim križem, ki nam žari naproti, kajti: kjer je križ, tam je Kristus blizu.

6
Pogosto si predstavljam preblaženo Devico Marijo pod križem njenega Božjega Sina Jezusa in premišljujem: ona je stala!

7
Predragoceno Kri Jezusovo neštetokrat prinašam pred nebeškega Očeta; v njej je največja moč; ne najdem večjega in ne dragocenejšega zaklada.

8
Po veliki spravni daritvi svete maše smo vsak dan deležni neskončnih Jezusovih zaslug.

9
Ne morem imeti drugega in večjega temelja kot je Božje usmiljenje.

10
Pamet računa, ljubezen ljubi.

11
Čez Golgoto se pride na Tabor.

12

Postavitev najsvetejšega oltarnega Zakramenta presega vsako ljubezen in nas priteguje k najglobljemu češčenju in večnemu občudovanju.

13
V križu je zveličanje, tolažba in blagoslov.

14
Božji načrti so nedoumljivi. Sprejmimo jih v ponižni molitvi in spoštljivem molku.

15
V križu je naše upanje, naše življenje in naša zmaga. Jezus, Božje jagnje, je zmagal. Tudi mi bomo z njegovo milostjo in pomočjo.

16
Gospod Jezus naj napolni vaša srca s tolažbo, mirom in veseljem, kakor nekoč vernim ženam, ki so na veliki petek in veliko soboto žalovale za njim, in kakor učencema na poti v Emavs! To je naš velikonočni pozdrav in naša velikonočna želja.

17
Mir in milost našega Gospoda naj bo z nami vsemi!

18
Kjer je mir, tam je Bog; kjer je Bog, tam je vse dobro.

19
Bog hoče mojo srečo v njem; zato me je ustvaril, odrešil in posvetil.

20
Gospod, tvoj klic je Božji, tvoje usmiljenje neizmerno.

21
Nenehno obžalujmo svoje grehe … Vsako drugo žalost pa odganjajmo od sebe, ker ni od Boga in nas ne vodi k Bogu, temveč nas od njega oddaljuje. Bodimo torej veseli v Gospodu: saj gremo vendar na svatbo Božjega jagnjeta.

22
Naj Jezus živi v vseh naših srcih!

23
Oče luči, napolni me z lučjo Svetega Duha, da bom posnemala tvojega Sina Jezusa, mojega božjega učitelja in odrešenika …; da bom v tvojih stvareh vedno bolj odkrivala tebe – Stvarnika.

24
Ti si edina blaženost, zanjo si hočem prizadevati, o Bog.

25
Jezus, večno življenje, pomagaj mi! Napolnjuj me vedno bolj s svojim Svetim Duhom, dokler popolnoma ne odmrem sebi in zaživim samo tebi.

26
Upam na mogočno pomoč od zgoraj, s katero je vse mogoče, pa če tudi bi bilo treba prestavljati gore.

27
Daj mi svojega Svetega Duha, ki edini osvobaja in edini, ki nas napolnjuje z ljubeznijo!

28
Naj nas vedno bolj napolnjujeta mir in ljubezen Svetega Duha.

29
Sveto vez ljubezni v Jezusu, s katero je Sveti Duh povezal naša srca, ne moreta razrahljati ne morje ne smrt; upam, da nas bo za večno združila v
onstranstvu, v deželi blaženih.

30
Ne pozabimo na naš poslednji cilj: nenehno moliti in ljubiti, večno se veseliti Božje slave ter slave njegovih svetih.