Tako različni – pa skupnost
Enajst nas tu je v samostanu, Živet’ se trudimo po Božjem planu. Ker naša hiša je velika, lahko pridruži se »mladika«. Na zunaj smo le »stare«, »mlade«, V črni obleki – bolj al’ manj rade. A daleč, da bile bi enake, Vsaka svoj prav ima in pa napake. Ene zgodaj se zbudimo, Glavnino v jutru naredimo. Druge pa bi rade spale, Sredi dopoldneva vstale. Ene bi rade le skup’ molile, … » Več …