“Vsaka provinca praznuje vsako leto Dan skupnosti, da obnovi in utrdi svojo zvestobo duhu ustanoviteljev. Kot kongregacija v ljubezni in hvaležnosti obhajamo 9. maj kot praznik življenja in smrti matere Terezije in naše mednarodne skupnosti” (Poslane ste, GD 8b). Te besede iz našega redovnega pravila Poslane ste nas na poseben način zavezujejo, da Dnevu skupnosti posvetimo veliko pozornosti in se obenem še bolj povežemo med seboj.
» Več ...“Oče v nebesih, zahvaljujem se ti, da si dal družini Ubogih šolskih sester tako blagoslovljen začetek; naj bo ta začetek poroštvo za njeno rast in dovršitev!” To so besede msgr. Adalberta Huhna ob pogrebu naše ustanoviteljice, blažene matere Terezije Jezusove Gerhardinger. Letos se spominjamo 125. obletnice smrti te velike žene, v katere srcu je Božji klic našel velikodušen odgovor; žene, ki je bila močna v veri, daljnovidna in pogumna v … » Več …
“S to sveto evharistijo se Bogu zahvaljujemo za 170 let vašega reda in za 115 let tega trnovskega samostana. Gospoda prosimo, naj vas še naprej varuje, vas razsvetljuje za prave izbire in odločitve, vam daje moči in veselja, da mu boste še bolje služile.” – Tako je koprski škof Metod Pirih označil pomen praznovanja v samostanu Šolskih sester de Notre Dame v Trnovem-Ilirska Bistrica.
» Več ...Zahvalno bogoslužje v župniji Ljubljana Koseze Naša zahvala danes (24. 10.2003) je predvsem zahvala za to, kar je bistveno za naše življenje, redovno pravilo in poslanstvo. Najprej je to zahvala Bogu za Jezusa Kristusa, ki nas kot Očetov poslanec v moči Svetega Duha pošilja, da bi s svojim življenjem oznanjale evangelij;
» Več ...” Kongregacija Šolskih sester de Notre Dame je zaživela, ko je božji klic našel odgovor v srcih ljudi, ki so bili močni v veri, daljnovidni in pogumni v dejanju. Iz tega medsebojnega prepletanja božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes” (Poslane ste, str. 123). “Spominjanje je tudi skrb za prihodnost” – Ob 170-letnici naše kongregacije se želimo “hvaležno spominjati preteklosti, zavzeto živeti v sedanjem času in se z … » Več …
V soboto, 18. oktobra, nas je mati Terezija zbrala ob sebi na kapitlju v Novem mestu k zahvalnemu bogoslužju, ki ga je daroval g. prošt Jožef Lap. Z njim so somaševali dekan g. Anton Trpin iz Šentjerneja, šmihelski župnik g. Ciril Plešec, novomeška kanonika brata Erklavec, g. Janez Jesenovec, frančiškan p. Luka Pogačić, g. Alojzij Brce iz Podzemlja in g. France Mihelčič iz Št. Petra-Otočec. K zahvalni maši se je … » Več …
Šolske sestre de Notre Dame so se naselile med slovenskim ljudstvom proti koncu 19. stoletja. Samostan in šolo so odprle leta 1886 v Šmihelu pri Novem mestu, dve leti za tem pa še v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V oba kraja so prišle iz Gorice, kamor je ustanoviteljica kongregacije Mati Terezija Gerhardinger leta 1857 poslala svoje sestre.
» Več ...Ustanovitev samostana v Šmihelu je omogočil baron Tadej Merkl, ki je za svojega bolehnega sina kupil posestvo na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Po sinovi smrti je Merkl posestvo z enonadstropno hišo ponudil šmihelski župniji. Želel je, da bi se tam ali pa kje drugje v novomeškem okraju ustanovila dekliška šola, v katero bi hodile deklice s Slatnika, ki so v tistih časih še vedno odraščale brez osnovne izobrazbe. Merkl … » Več …
Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko … » Več …
Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji.
» Več ...Ves čas od ustanovitve samostana v Šmihelu so prihajala dekleta, ki so se želele pridružiti skupnosti. S tem se je večalo število sester in redovnih hiš. Več let je Šmihel še naprej ostal tesno povezan z materino hišo na Dunaju in redovno skupnostjo v Gorici, kamor so slovenske novinke do leta 1917 hodile v noviciat.
» Več ...