SEPTEMBER – Apostolsko služenje

1
V počitniškem času ste se poglobile v Bogu, da boste duhovno prenovljene v sveti zavzetosti spet šle na svoje vsakdanje delo.

2
Vsak začetek je bolj ali manj težak.

3
Božja stvar, nič drugega, nam ni pri srcu.

4
O Bog, resnično te hočem ljubiti in ti dokazovati ljubezen z izpolnjevanjem svojih redovnih dolžnosti.

5
Vedno ti hočem služiti z veseljem v zaupanju vate, o Bog, kajti ti si moje veselje in moja pomoč.

6
Gre za to, da v vsem služiš Bogu, kolikor moreš in ne kolikor hočeš.

7
Ni mogoče ustreči vsem ljudem!

8
Naša nebeška in redovna Mati nas ne bo zapustila, če se vsak dan zatekamo k njej in se trudimo posnemati njene kreposti.

9
Bog daj, da bi bilo vse v njegovo slavo!

10
Nikoli ne pozabimo Jezusove ljubezni do otrok: jemal jih je v naročje, jih objemal in blagoslavljal! O njih je rekel: “Kdor sprejme katerega teh malih v mojem imenu, mene sprejme .”

11
Sirote so zrklo Božjega očesa; po njih smo deležni Božjega blagoslova.

12
Vse nosimo Marijino ime, zato moramo in hočemo biti njene resnične hčere, vredne njenega in svojega imena.

13
Nič ni bolj plemenitega, kakor reševanje duš za nebesa. Menim, da s tem naredimo več, kakor če bi obujali mrtve.

14
Ne delajmo in ne služimo ljudem na ljubo, temveč Gospodu; v ljubezni in zvestobi in z dobrim namenom! On nam bo s svojo vsemogočno milostjo stal ob strani.

15
Prav pogosto obiskujte Gospoda, ki nas blagoslavlja v presvetem Zakramentu! Od njega boste na svoje delo vedno odhajale obogatene z novimi milostmi.

16
Kakor sonce, luč sveta, prijazno in tiho sije ter blagodejno širi toploto in blagoslov, tako naj svetita moje spreobrnjenje, moj zgled.

17
Pohujšujemo se, če kdo ugasne luč milosti; toda nič manjše pohujšanje ni, če luči ne prižgemo.

18
Kar želiš druge naučiti, tega se moraš učiti in vaditi najprej sam.

19
Nekdo z dobro izobrazbo se veliko lažje spusti na raven tistih, ki jih vzgaja; najboljša volja ne more nadomestiti pomanjkljive usposobljenosti.

20
Moj Bog, kako boleče je, ko bi človek rad pomagal, pa ne more.

21
Če tudi marsikaj in veliko vemo, “je vse naše znanje le kaplja v morju”, pravi apostol. Kdo nam je dal razum in priložnost za učenje? Mar ne dolgujemo Bogu zahvalo za vse?

22
Bolj ko si nekateri prizadevajo, da bi šolo odtujili Cerkvi, toliko bolj se moramo redovne osebe truditi, da mladini približamo vero; vendar ne z mnogimi besedami. Daleč od vsakega čudaštva jim z dobroto polagajmo na srce njene vrednote.

23
Mladih ne bomo pritegnili k Bogu z izumetničenimi in bleščečimi besedami, temveč z močjo Kristusovega križa, Božjega Duha in svete ljubezni.

24
Samo z ljubeznijo bomo pridobile ljubezen otrok in njihova srca pritegnile k Bogu. Po otrocih bomo vplivale na matere in po materah na očete.

25
Bog usmerja naša srca kakor potoke voda; k njemu se zatekajmo v molitvi.

26
Bog more, mora in bo blagoslavljal. Vse je položeno v njegove roke.

27
Česar Bog ne da, tega tudi jaz ne morem.

28
Luč izgoreva in použiva sama sebe, medtem ko drugim sveti.

29
Ne pozabite, kaj je Božji učenik rekel svojim apostolom, ko so se zvečer utrujeni vrnili domov: “Pojdite sami zase v samoten kraj in si nekoliko odpočijte!”

30
Če bomo stanovitni, nam bo ob koncu hišni gospodar izročil zasluženo plačilo, mi pa mu bomo pokazali sadove našega truda.