V tujini človek večkrat sam se čuti, mnogi odkrijejo, kako ljudje so kruti. Le redki sprejetost in domačnost doživijo, le reki so, ki v tujini dom svoj pridobijo. Tudi jaz tujine sem se bala, ko notredamka sem postala. V deželo, ki povsem je tuja, stopila sem, ker bila je nuja. A prav v deželi tuji prvič sem odkrila, da sester še veliko na novo sem dobila. Tako za notredamke dom … » Več …
Šesta velikonočna nedelja: 21. 5. 2006: LETO B Dragi bratje, drage sestre! Ali je v Svetem pismu beseda, ki je za nas kristjane v resnici najvažnejša? Beseda, od katere je vse odvisno? Beseda, ki razodeva najgloblje bistvo Boga, v katerega verujemo? Da, ta beseda obstaja in ta beseda je LJUBEZEN. To je “nova zapoved”, ki nam jo je dal Jezus; beseda, ki je razodetje Boga, kajti “Bog je ljubezen,” kot … » Več …
“Kadar mati praznuje, je vesel Bog in njeni otroci.” Te besede so me več dni spremljale ob misli na 9. maj, praznik rojstva za nebesa oziroma dneva smrti naše ustanoviteljice blažene matere Terezije Jezusove Gerhardinger. Dan njenega odhoda v večnost je za nas praznik življenja, dan, ko obnavljamo in utrjujemo svojo zvestobo temu, kar imenujemo naša duhovna dediščina. » Več …
Malo pred Veliko nočjo je prišla k nam starejša gospa s prošnjo za malo blagoslovljene vode. Pred epidemijo je bila redna obiskovalka sv. maše v naši kapeli. Za blagoslovljeno vodo je prosila zato, da bi na veliko soboto, ko bo blagoslov Velikonočnih jedil na televiziji, tudi sama blagoslovila jedila. Povedala mi je, kako je doma težko, ker ima hudo dementnega moža. Zaradi tega ne more iti nikamor. Povedala je tudi, … » Več …
Peta velikonočna nedelja: 14. 5. 2006: LETO B Dragi bratje, drage sestre! V evangeliju pete velikonočne nedelje večkrat slišimo Jezusovo povabilo: “Ostanite v meni.” Za ponazoritev teh svojih besed je uporabil podobo vinske trte. Tudi ta podoba je bila blizu ljudem, ki jim je oznanjal svoj nauk. Jezus je rekel, da je on “prava vinska trta”, njegov Oče pa je vinogradnik. S trditvijo, da je on “prava vinska trta”, je … » Več …
Pozdravljeni! Moje delo in poslanstvo je med drugim tudi v našem vrtcu Antonina. Občasno bo pricurjal zato kakšen zanimiv, morda tudi poučen dogodek, izkušnja, otroška modrost. Pa poglejmo kdo danes v resnici dela. Z otroki v vrtcu teče pogovor o starših, kje in kaj delajo. Štiriletna deklica ponosno pove: “Moja mama tudi dela!” Vzgojiteljica jo vpraša: “Kaj pa dela?” Deklica ponosno: “Zdravi ljudi, ko so bolni.” “Zelo lepo. Kaj pa … » Več …
Ko človek raste, najprej raste v višino. S to rastjo še čist’ lahko živimo. Ko pa rast se ustavi na visoko, začne se rasti na široko. Ta rast seveda se nam ne dopade. Kar dobrega pojemo, rast hitro zase krade. Na mnoge ustavi se jo lahko načine, najboljš’ pa je, da se mal’ manjkrat zine. Še ena rast je, pa ne v višino ne širino. Ta rast samo je v … » Več …
Bilo je mnogo let nazaj pri veroučni uri v Ilirski Bistrici v 1. razredu. Pogovarjali smo se o Jezusu, ki nas ima vse rad kakor Dobri Pastir svoje ovce. Kdo ve, kje je zdaj tisti fantiček, ki me je tedaj presenetil s svojo ugotovitvijo in veliko resnico, katero je s takim navdušenjem in gotovostjo povedal. » Več …
Ko razmišljam o nedelji dobrega Pastirja, se seveda veselim, da sem v Njegovi čredi. Ja, to je prav dobro vedeti. Hm. Je pa to vedeti včasih malce tudi zavajajoče, ker se čutim lahko preveč na varnem in tako ti mimogrede odtavajo misli, te odnesejo noge, se prebudijo želje, besede skočijo iz ust … in hitro se iz varnega okolja ob nogah Pastirja človek znajde v grmu trnja in nevarnosti. Ima … » Več …
Četrta velikonočna nedelja – LETO B – Nedelja dobrega Pastirja Dragi bratje, drage sestre! Četrto velikonočno nedeljo obhajamo, Nedeljo dobrega pastirja, ki je vsako leto tudi svetovni molitveni dan za duhovne poklice. Letos je že 43. po vrsti. Evangeljski odlomek je vzet iz Janezovega evangelija, njegov cilj pa je prikazati skrivnost Jezusa Kristusa. Danes bi Jezus verjetno izbral drugačno podobo; za ljudi iz Galileje pa je bila v tistem času … » Več …
V petek vsi pevci naj pridejo na plano! Saj res lepo je, ko zapojejo ubrano. A peti žal ne more čisto vsak, težko poslušat’ je, če polno je napak. Zvrsti petja je tol’k, kot je ljudi, šele pevec pesmi dušo oživi. Lahko veselo je al’ žalostno zapeta, lahko je hladna, lahko v toplino je odeta. Pri notredamkah kar nekaj pevk imamo, a pojemo rade vse, tudi če … » Več …
