Ko človek raste, najprej raste v višino. S to rastjo še čist’ lahko živimo. Ko pa rast se ustavi na visoko, začne se rasti na široko. Ta rast seveda se nam ne dopade. Kar dobrega pojemo, rast hitro zase krade. Na mnoge ustavi se jo lahko načine, najboljš’ pa je, da se mal’ manjkrat zine. Še ena rast je, pa ne v višino ne širino. Ta rast samo je v … » Več …
V petek vsi pevci naj pridejo na plano! Saj res lepo je, ko zapojejo ubrano. A peti žal ne more čisto vsak, težko poslušat’ je, če polno je napak. Zvrsti petja je tol’k, kot je ljudi, šele pevec pesmi dušo oživi. Lahko veselo je al’ žalostno zapeta, lahko je hladna, lahko v toplino je odeta. Pri notredamkah kar nekaj pevk imamo, a pojemo rade vse, tudi če … » Več …
Danes vse je na daljavo Za ene to je tisto pravo! Za druge pa je konc’ sveta: »Brez bližine se živet’ ne da«. Verouk je na daljavo, čeprav za otroke to ni zdravo. Vsak otrok že obvlada zoom, v ekran tišči svoj mali kljun. Ne podamo zdaj si več desnice, v očeh ne vidimo resnice, Golob pomežikne iz ekrana, pa je srečna družba zbrana. Več ne vemo, kdo se smeje, … » Več …
Enajst nas tu je v samostanu, Živet’ se trudimo po Božjem planu. Ker naša hiša je velika, lahko pridruži se »mladika«. Na zunaj smo le »stare«, »mlade«, V črni obleki – bolj al’ manj rade. A daleč, da bile bi enake, Vsaka svoj prav ima in pa napake. Ene zgodaj se zbudimo, Glavnino v jutru naredimo. Druge pa bi rade spale, Sredi dopoldneva vstale. Ene bi rade le skup’ molile, … » Več …
