V naši skupnosti v Novem mestu je v petek, 21. junija 2024, v popoldanskih urah, prestopila prag večnosti naša draga sosestra s. M. Lidija (Ema) Vučina (2036 – 2024). Vrsto svojih redovnih let je preživela v požrtvovalnem služenju na Kapitlju v Novem mestu. Ko so ji odstranili nogo, se je preselila v skupnost na Cankarjevi. Draga s. Lidija, hvala ti za tvoj svetel zgled zvestobe ter tihega in vedrega darovanja trpljenja. Spočij se v Presvetem Božjem Srcu, ki si ga od otroštva prisrčno častila in prosi za nas, da tudi me srečno prispemo v večnost. | OSMRTNICA I NEKROLOG I
Sobota, 15. junija 2024, je bila za našo redovno skupnost dan velike hvaležnosti. Ob sklepu duhovnih vaj smo se s sveto mašo ki jo je daroval voditelj duhovnih vaj, nadškof Msgr. Anton Stres, skupaj zahvalili Bogu za 65 let redovnih zaobljub sestre Kazimire Jakac, za zlati jubilej naše provincialne predstojnice sestre Karmen Balgač ter za 40 let sestre Marije Kastelic. Iz naših src se je dvigala iskrena zahvala za vsa leta redovnega življenja, za vse, kar smo prejeli in doživeli, ter za vse, kar je Bog storil v njih in po nas tam, kjer je bilo naše poslanstvo.
Priložnost za pogovor s sestro Magdo Burger po Imago pristopu
Magda Burger, mag. katehetike in profesionalna imago facilitatorka (več o imago pristopu si preberi na: https://imagoslovenija.si/imago/), sem ti na razpolago za strukturiran pogovor, če se ti zdi, da si obtičal/-a v notranjem ali zunanjem konfliktu, v življenju, ki se ti vrti kot gordijski vozel, ali preprosto želiš ozavestiti več o sebi in svojem odnosu do sebe, drugih, sveta in Boga. Na voljo sem parom, sodelavcem ali drugim sogovornikom, ki bi se radi slišali in spoznavali svet drug drugega.Skupnostim, delovnim skupinam ali podjetjem, ki iščete skupno pot in se vam zdi, da govorite en mimo drugega, sem pripravljena pomagati, da boste postajali odprti drug za drugega in da boste tako soustvarjali mirno sožitje in sobivanje v naši družbi in Cerkvi. Če te zanima več ali bi se rad prijavil na pogovor, piši na: magabur@gmail.com Z veseljem ti bom odgovorila ali poslala vabilo na pogovor.
Molitvena podpora sester notredamk
Kdorkoli čuti, da je v stiski, veselju, hrepenenju, iskanju, težavah in neodločenosti ter išče molitveno podporo naše redovne skupnosti, lahko svojo prošnjo napiše na nd.provincialat@rkc.si
» Več ...21.06.2024 + s. M. Lidija (Ema) Vučina
***********************************************
17.04.1936 — Roj. — Tišina
12.09.1963 — Vst. — Trnovo
O6.08.1965 — No. — Trnovo
08.08.1966 — Prv. — Struga
10.08.1971 — Več. — Ljubljana / Koseze
21.06.2024 — Um. — Novo mesto
***********************************************
Pokopana v Šmihelu |osmrtnica|
v 89. letu življenja in
v 58. letu redovnih zaobljub
***********************************************
Sestra Lidija – Ema Vučina se je rodila v župniji Tišina / Murska Sobota, kater glavni zavetnik je Srce Jezusovo. Oče Leopold je bil delavec v Mariboru, mama Marija, r. Smodiš, je ostala doma pri družini. Ema je imela še tri brate in eno sestro, med njimi je bila najstarejša.
Po osnovni šoli se je izučila za kuharico v Radencih, bila na praksi v hotelu v Bohinju in v zdravilišču Valdoltra. Kot kandidatinja je vstopila v trnovski samostan v Ilirski Bistrici, naslednje njene postojanke so bile Tržiška Bistrica, Koper, Novo mesto, kjer je poleg gospodinjstva delovala tudi kot predana katehistinja. V Tržiško Bistrico je prišla, ko je bila tam ustanovljena nova župnija sv. Marije Goretti. V Kopru je pristopila k Marijinemu delu, ki ga je tam duhovno spremljal župnik oče Bojan. Bila je zelo dejavna na Mariapolih – srečanjih gibanja Marijino delo.
Vedno je bila zelo spoštljiva in pozorna do škofa in duhovnikov, bila je srčna pri delu kot gospodinja, na vrtu in kot katehistinja. Zelo je ljubila domovino Slovenijo. Bila je zelo zavzeta glasnica Radia Ognjišča v Novem mesu in okolici, spremljala in opogumljala je ljudi pri vodenju avtobusa na razna srečanja in dejavnosti v okviru Radia Ognjišča. Zelo je cenila delo Radia in vedela kaj pomeni za vso Slovenijo. Ni moč povedati vse, kar je delila vsem ljudem s svojo tiho in nesebično ljubeznijo. Nadaljnih 40 svojih redovnih let je preživela v požrtvovalnem služenju na Kapitlju v Novem mestu. V tem času je obolela za rakom, kljub temu je po uspešno prestani operaciji pogumne delovala naprej. Ko so ji zaradi zamašitve žil odstranili še nogo, se je preselila v skupnost na Cankarjevi.
Draga s. Lidija, hvala ti za tvoj svetel zgled zvestobe ter tihega in vedrega darovanja trpljenja. Spočij se v Presvetem Božjem Srcu, ki si ga od otroštva prisrčno častila in prosi za nas, da tudi me srečno prispemo v večnost.
R.I.P.
Slovo od s. Jane Rifelj
V zgodnjem jutru 8. maja 2024 se je v 83. letu življenja in 58. letu redovnih zaobljub nepričakovano poslovila od nas naša draga sosestra M. Jana (Ljudmila) Rifelj (1941 – 2024) ter v spremstvu majniške Kraljice pohitela v večnost – še dan pred Jezusovim vnebohodom in hkrati tudi dan pred smrtnim datumom naše blažene ustanoviteljice M. Terezije Jezusove Gerhardinger, ko Šolske sestre de Notre Dame obhajamo dan skupnosti. Draga sestra … » Več …
08.05.2024 + s. M. Jana (Ljudmila) Rifelj
***********************************************
23.11.1941 — Roj. — Št. Peter / Otočec
O1.09.1964 — Vst. — Struga
O6.08.1965 — No. — Trnovo
08.08.1966 — Prv. — Struga
10.08.1971 — Več. — Ljubljana / Koseze
08.05.2024 — Um. — Novo mesto
***********************************************
Pokopana v Šmihelu |osmrtnica|
v 83. letu življenja in
v 58. letu redovnih zaobljub
***********************************************
V zgodnjem jutru 8. maja 2024 se je v 83. letu življenja in 58. letu redovnih zaobljub nepričakovano poslovila od nas naša draga sosestra M. Jana (Ljudmila) Rifelj ter v spremstvu majniške Kraljice pohitela v večnost – še dan pred Gospodovim vnebohodom in hkrati tudi dan pred smrtnim datumom naše blažene ustanoviteljice M. Terezije Jezusove Gerhardinger.
Rodila se v začetku 2. svetovne vojne, 23. novembra 1941, v prijazni majhni vasici Lešnica (župnija Šempeter/Otočec) v številni družini s sedmimi otroki. Bila je drugorojenka. Mama Angelca in oče Alojzij sta zelo skrbela za dobro krščansko vzgojo. Sad tega je bil tudi Milkin duhovni poklic.
Del otroštva je preživela pri stari mami v Češnjicah, kjer je rada pasla krave. Še pred vstopom v samostan si je izbrala učiteljski poklic, ker si je želela delati z otroki. Tako je po končani osnovni šoli v Šempetru nadaljevala šolanje na novomeški gimnaziji in zatem na učiteljišču. To so bila težka povojna leta, posebej za katoliške učitelje, saj so jih zelo nadzorovali, da ne bi hodili v cerkev in s svojim zgledom vzgajali mladino v krščanskem duhu.
Milka je kljub vsemu že dolgo čutila v sebi Božji klic: »Hodi za menoj!« Sestre, ki so v tistem času že živele v pregnanstvu na Strugi, so imele velik vpliv nanjo; rada jih je obiskovala. Že njena mama, ki je bila njihova učenka v Šmihelu, si je želela vstopiti v samostan, a potem je Gospod hotel drugače.
Tako je Milka 1. septembra 1964 vstopila v kandidaturo na gradu Struga in že po enem letu začela noviciat v Trnovem, skupaj s še tremi sonovinkami. Pri preobleki na praznik Gospodovega spremenjenja, 6. avgusta 1965, je dobila ime sestra Marija Jana.
Zelo je cenila redovno obleko in ji je bilo vedno izredno težko, kadar je morala kam v civilni obleki. Kot sestra je nadaljevala šolanje na teološki fakulteti. Rada je poučevala verouk, a to njeno veselje z otroki je trajalo le nekaj let, saj je kmalu zbolela za tumorjem v glavi, ki ji je povzročal zelo hude bolečine. Leta 80 je bila operirana, posledice pa so ostale. Od takrat dalje so jo spremljale težave s koncentracijo in ravnotežjem.
Ampak s. Jana ni bila nikoli brez dela. Že pred operacijo ji je bila zaupana vzgoja kandidatk. Njeno poslanstvo se je nadaljevalo v Kopru, nato v Lovranu, kjer je skrbela za dva starejša zakonca. Nekaj let je preživela v Ljubljani, kjer je skrbela za starejše sestre, nato pa je bila premeščena v Novo mesto. Tukaj se je začelo njeno poslanstvo v domu starejših občanov v Šmihelu. Rada je prisluhnila ostarelim in bolnim in jim prinašala sveto obhajilo. Mnogim je pomagala, da so po dolgih letih ponovno našli pot k Gospodu, celo po 60-ih letih. Temu svojemu poslanstvu je bila zelo predana celih 25 let, vse do pandemije leta 2020.
Zadnja štiri leta je tudi sama vse bolj čutila bolezen in starostne težave, ki jih je potrpežljivo prenašala in darovala Gospodu. Veliko je molila in z drobnimi deli pomagala kolikor in kjerkoli je mogla. Vsak večer je v svoji sobi stopila k oknu in s pogledom na kapiteljsko cerkev sv. Nikolaja počastila Gospoda ter obenem prosila za vse sosede in za vse domače – žive in pokojne, za vse duhovnike, za oba škofa, za vse bolnike, posebej umirajoče, za vse zdravstvene delavce, za župana in sodelavce, še posebej za trpeče otroke in njihove družine. Na koncu je vedno dodala prošnjo: »Sveti Miklavž, prosi za nas.«
***
Draga sestra Jana, tvoj odhod nas je zelo iznenadil, pogrešale te bomo! Hvala ti za veselje in dobroto, ki smo ju bile vse deležne ob tebi, predvsem pa za tvoj zgled redovnega življenja. Zaupamo, da se že veseliš pri Gospodu v nebesih in da nas boš še naprej spremljala z molitvijo, da tudi me srečno dospemo na cilj.
R.I.P
Praznik ustanovitve Šolskih sester de Notre dame
»Vsa božja dela zorijo počasi in v trpljenju, potem pa toliko bolj trdno stojijo in toliko lepše cvetijo.« (M. Terezija) »Redovna skupnost je predvsem skrivnost, ki jo je treba sprejeti s hvaležnim srcem v jasni razsežnosti vere« (BZS 12).Tako je bila sprejeta in tako je zaživela tudi kongregacija šolskih sester de Notre Dame, ko je Karolina Gerhardinger, z redovnim imenom Marija Terezija Jezusova, 24. oktobra 1833 še z dvema dekletoma začela skupno redovno življenje v kraju Neunburg vorm Wald na Bavarskem. Skupnost je zaživela, ker je božji klic našel odgovor v srcih ljudi, ki so bili močni v veri, daljnovidni in pogumni v dejanju. In iz tega medsebojnega prepletanja božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes. » Več …
Vsako leto 9. maja Šolske sestre de Notre Dame obhajamo praznik življenja in smrti naše redovne ustanoviteljice bl. M. Terezije Jezusove Gerhardinger. Z njenimi besedami kličemo blagoslov Troedinega Boga na vas vse, ki berete te vrstice, ter vas izročamo v varstvo majniške kraljice, božje in naše Matere Marije.
Govor svetega očeta Frančiškau deleženkam generalnega kapitlja Šolskih sester de Notre Dame
Izrekam vam dobrodošlico ob vašem 25. generalnem kapitlju, ki poteka tukaj v Rimu. Zbrane ste, da bi se Bogu zahvalile za njegove pretekle in sedanje blagoslove ter da bi razločile prihodnjo pot vaše kongregacije. To delate tako, da črpate navdih iz dediščine vaše ustanoviteljice, blažene Terezije Jezusove Gerhardinger, katere obletnica razglasitve za blaženo je 17. novembra, zadnji dan kapitlja. In kako poteka stvar za kanonizacijo? » Več …
Novo vrhovno vodstvo
Šolske sestre de Notre Dame z veseljem sporočamo, da je bila sestra M. Dominica Michalke izvoljena za generalno predstojnico (2024 – 2030). Sestra M. Dominica trenutno službuje v Južnem Sudanu. Z generalnim kapitljem se je povezala prek Zooma. Sestri M. Dominiki želimo veliko blagoslova v novi službi. Več…
25. generalni kapitelj Šolskih sester de Notre Dame
Šolske sestre de Notre Dame bomo imele v dneh od 24. oktobra do 17. novembra 2023 naš redni generalni kapitelj, petindvajseti v zgodovini naše kongregacije. Ta časovni razpon ima za nas poseben pomen: letos 24.
oktobra obhajamo 190. obletnico ustanovitve kongregacije, 17. november
je pa spominski dan razglasitve naše ustanoviteljice za blaženo. Članice generalnega kapitlja, ki predstavljajo celotno kongregacijo v vsej njeni različnosti, so zbrane v našem generalatu v Rimu. Poleg
generalnega sveta z generalno predstojnico s. Roxanne Schares in provincialnih predstojnic naših osmih provinc je na kapitlju še 24. voljenih delegatk iz teh provinc. Iz Slovenije sta na kapitlju
provincialna predstojnica s. M. Karmen Balgač in izvoljena delegatka s. M. Alenka Žibert. Po pogovorih, premisleku in molitvi bodo na generalnem kapitlju za
naslednjih šest let začrtale smernice za naše življenje in izvolile novo generalno vodstvo. Pri tem jih vodi tema kapitlja: »Živimo preroško pričevanje univerzalnega občestva«. Naloga vseh članic kapitlja je, da
bodo skupaj razločevale o naši poklicanosti in preroškem življenju evangelija, kot odgovor na zaupano nam karizmo, ki jo je treba živeti na za naš čas pomembne načine. Delo našega generalnega kapitlja priporočamo v molitev. Hvala.
s. Darija Krhin