Iz dnevnika animatorke Helene …

1. DAN, 25.6.2006  – Začelo se je ob 18:00. Takrat smo se vsa dekleta zbrala dvorani, kjer se je tudi pozneje odvijal program duhovne poglobitve. Dobile smo prva navodila glede dnevnega reda, nato smo si izbrale sobe, v katerih smo spale po 2 ali 3 skupaj. Odložile smo prtljago in se odpravile na večerjo – narezek in kruh. Po večerji ob 20:30 smo se zopet odpravile v dvorano, da se malo bolje spoznamo; na list papirja smo narisale sebe s toliko lasmi na glavi, kolikor smo stare, s toliko zobmi kolikor nas je v družini, z obleko, ki naj bi predstavljala naš bodoči poklic, okrog sebe pa smo narisale predmete, ki predstavljajo naše hobije. S tem listom smo si pomagale pri predstavitvi. Po tem smo se razdelile v 4 skupine po 6 oseb in vsaka skupina si je dala ime; bili so Ogenjčki, Levčki, Sove in Angeli. Ta večer smo v skupinah izbrale še 5 stvari, ki bi jih vzele na samotni otok. Prevladovala je hrana in pijača 🙂 Nato je animatorka Klementina prebrala 1. del zgodbe o Tobitu iz Stare zaveze. Seda je zgodbo končala v najbolj napetem trenutku (tako je naredila vsak večer)! Dan smo zaključile z zahvalami Bogu in molitvijo v temi ob prižgani svečki. Ob 22:30 so se ugasnile vse luči po sobah.

Nič še nisem omenila, da se je sobe tudi ocenjevalo, tako da jih je bilo kar potrebno pospravljati. V začetku duhovnih vaj si je vsaka tudi izžrebale skrivno prijateljico, ki ji je skrivaj podtikala sporočilca in darilca, ki jih je sama naredila … Zadnji dan se je skrivna prijateljica razkrila.

2. DAN, 26.6.2006 – Ob 7:00 je bilo bujenje. Pol ure kasneje smo se zbrale v dvorani, kjer smo zmolile hvalnice. Sledil je zajtrk – samopostrežni. Na izbiro smo imele nutelo, marmelado, maslo, sirčke, pašteto, kruh, mleko, čaj in vodo. Po zajtrku smo imele 15 min. odmora in se nato dobile v dvorani, kjer smo se pogovarjale o vrednotah. Po skupinah smo na plakat napisale 5 naših najpomembnejših vrednot. Po duhovnem delu smo se razdelile po delavnicah; Levčki so šli kuhati kosilo, Ogenjčki so šli štikat prtičke, Sove so šle šivati torbe in Angeli so šli v ustvarjalno delavnico žgat les in sestavljat škatlice. Dopoldanske delavnice so se končale ob 13:00. Takrat je bilo kosilo, ki ga je skuhala kuharska delavnica pod vodstvom sestre Cirile. Tudi jaz sem imela svoj delež pri pripravi kosila, ker sem bila v kuharski delavnici. Vsa kosila in vse večerje čez ves teden so bile božanskega okusa – kadar kuha sestra Cirila res težko shujšaš 🙂 Po kosilu je kuharska delavnica morala pospraviti jedilnico in pomiti posodo (vsaka skupina, ki je tisti dan kuhala, je imela to nalogo po vsakem obroku), ostali pa so imeli odmor do 15:00 – takrat so se spet pričele delavnice (bile smo v isti kot dopoldne). Ob 18:00 je bila večerja. Ob 19:30 smo bile pri maši v župnijski cerkvi. Po maši smo bile nekaj časa na samostanskem vrtu, kjer smo dobile sladoled in ob 20:30 se je pričel duhovni del v dvorani. Po skupinah smo si izbrale eno vrednoto, ki smo jo predstavile z dramskim prizorom. Naša skupina je prikazala ubogljivost pri pripravi na nočni počitek. Klementina je prebrala 2. del zgodbe o Tobitu, po zgodbi pa je vsaka povedala, kaj se ji je od današnjega dne najbolj vtisnilo v spomin. Ob 22:15 bi se morale ugasniti luči po sobah, vendar so seugasnile šele ob 23:00!

3. DAN, 27.6.2006 – Danes smo se pri duhovnem delu postavile v kožo Tobitovega prijatelja Gabaela, ki piše pismo oslepelemu Tobitu. Vsaka si je podčrtale stavek, ki se ji je zdel najbolj spodbuden v celotnem pismu in ga prebrala svoji sosedi. Ob 10:30 so se pričele delavnice. Danes sem bila v šiviljski, ki jo je vodila sestra Martina. Za današnji dan smo si postavile cilj, da si sešijemo torbico. Vse smo ta cilj dosegle. Zvečer smo risale svojo družino. Klementina nam je prebrala 3. del zgodbe o Tobitu. V svoje sobe smo odšle ob 22:30.

4. DAN, 28.6.2006 – Po zajtrku smo si v majhnih skupinah ogledale vsako sliko posebej, ki smo jo včeraj narisale in predebatirale, kaj vidimo na sliki in kaj nam je na njej vše, avtorica pa je na koncu predstavila svojo sliko. Potem smo šle v delavnice – danes sem v ustvarjalni delavnici pod vodstvom sestre Alenke. Tu smo v les vžigale vzorce s pirografom in si sestavljale lesene škatlice. Delavnica se je prekinila s kosilom, nadaljevala se je po odmoru ob 15:00 in končala se je 1 min. pred večerjo. Pred mašo smo izbrale pesmi, ki jih bomo prepevale med mašo. Jutri godujeta sv. Peter in Pavel (sv.Peter je zavetnik trnovske cerkve v Bistrici) in sta zato že danes, na predvečer praznika, kar 2 berili. Obe sem morala prebrati! Pomaši smo se ustavile na samostanskem vrtu in na poti v dvorano še v jedilnici, kjer nas je – kot običajno – čakala sladica. Pri duhovnem delu smo po skupinah pripravile prizor iz družinskega življenja in ga nato odigrale. Naša skupina je odigrala družinski izlet srečne družine ter prepir med mamo in očetom. Bilo dosti smeha. Potem je sledil 4. del Tobitove zgodbe in nočni počitek.

5. DAN, 29.6.2006 – Zaradi praznika apostolov Petra in Pavla smo imeli mašo že zjutraj ob 8:00. Pri duhovnem delu smo debatirale o težavah mladostnikov in te težave napisale tudi na plakate. Danes sem bila v delavnici štikanja, ki je delovala pod vodstvom sestre Marjete. Vsaka od nas si je na prtićek seštikala razne vzorce. Po večerji smo se naučile 3 nove pesmi in imele duhovni del kar na vrtu. Pričele smo ga s tem, da smo se postavile v ozek krog, zaprle oči, stegnile roke in si miže poiskale tujo roko za vsako svojo roko. Nastal je vozel, ki smo ga morale rešiti. V manjših skupinah nam je to uspelo, ko pa smo se vse prijele za roke smo se skoraj rešile (ostal je samo manjši vozel). Nato smo se posedle po klopeh in vsaka si je izbrala eno težavo mladostnikov in napisala pismo, kot da je to njena težava. To pismo smo “poslale” urednici revije Smrklja (svoji desni sosedi). “Urednica” nam je odgovorila na pismo in nam svetovala pri naši težavi. Ko smo dobile njen odgovor, smo si podčrtale stavek, ki se nam je zdel najbolj spodbuden. Ko se je zvečerilo, smo se odpravile v dvorano, kjer je vsaka prebrala svoj najbolj spodbuden stavek. Klementina je prebrala 5. del Tobijeve zgodbe.

6. DAN, 30.6.2006 – Danes je bila na vrsti spoved. Klementina nam je prebrala zgodbo o Jezusu in prešuštnici (Jn 8, 1-11), nato pa smo se o tej zgodbi pogovarjale. Razdelila nam je listke, na katere smo napisale svoje grehe. Ta listek smo začasno spravile v žep, kasneje pa smo jih sežgale na vrtu. Danes so delavnicepotekale malo drugače; vsaka si je lahko sama izbrala 2 delavnici – eno dopoldne, eno popoldne. Dopoldne sem bila v šiviljski, popoldne pa v ustvarjalni delavnici . Zvečer smo v skupinah pripravile program za veseli večer. Danes smo dan zelo pozno zaključile in smo kar popadale v postelje.

7. DAN, 1.7.2006 – Po zajtrku smo imele 30 min. časa, da smo pakirale, pospravile in pometle sobe. Ob 9:00 smo imele še zadnji duhovni del na katerem smo v obliki pisma za najboljšo prijateljico napisale kaj nam je bilo všeč na duhovnih vajah, kaj nam ni bilo všeč… in ta pisma smo pustile za sestre, da vidijo če se lahko kje poboljšajo, kaj lahko obdržijo pri programu … Na 2 manjša listka pa smo napisale svoje vodilo za življenje in en listek smo dale skriti prijateljici. Ob 10:30 smo šle h maši, pri kateri smo za darovanje položile risbo svoje družine pred oltar in šle položit hostijo na pateno in se Jezusu na glas zahvalile za …………. in ga prosile za …….. Po obhajilu pa smo šle iskat svojo risbo – zdaj je blagoslovljena. Po maši smo še malo pogostile starše s pecivom, ki smo ga spekle in se odpravile proti domu.

Jaz sem bila sedaj prvič na duhovnih vajah in to še celo kot animatorka! Všeč mi je bilo vedno in povsod, predvsem pa delavnice; v šiviljski delavnici sem se tako zagnala, da sem sešila 4 torbe – za sebe, Klementino, sestro Martino in sestro Cirilo. Tudi meni je petkova popoldanska šiviljska delavnica sešila mini torbico in tem osebam se lepo zahvaljujem, saj so me precej presenetile. Najhujše pa mi je bila služba nočnega varnostnika za spanje, saj ni nobena hotel iti spat in dokler ni bilo tišine tudi sama nisem mogla zaspati! Zjutraj pa sem morala še budit (ampak to sem opravlja veseljem 🙂 V glavnem meni je bilo na teh duhovnih vajah zelo všeč in skoraj sem prepričana, da se jih bom udeležila tudi drugo leto.

Zahvalila bi se rada vsem sestram, ker so nas prenašale in se toliko žrtvovale za nas. Hvala seveda tudi Klementini, ker je tako odlično vodila duhovni program in hvala Idi, da je kljub vsem zadolžitvam v celotnem tednu lahko uspela priti vsaj malo na počitniški teden in nam pomagala. – SE VIDIMO DRUGO LETO!

animatorka Helena Penko

[Predvajaj]

1 2 3 ►