»Naj odtrga, prosim te, Gospod, mojo dušo od vsega, kar je pod nebom, ognjena in presladka moč tvoje ljubezni, da od ljubezni umrem zaradi ljubezni do tebe, ki si iz ljubezni, zaradi ljubezni do mene, hotel umreti.«

V soboto, 30. marca, je bilo v naši skupnosti na Cankarjevi 23 v Novem mestu, zdaj že redno srečanje slepih in slabovidnih ter njihovih spremljevalcev. Po kar obveznem spoznavanju ob kavi, čaju in drugih dobrotah so se zbrali v sestrski kapeli za molitev in nagovor p. Marka Novaka.

Za tokratno začetno molitev so bila izbrana tri besedila 12. postaje križevega pota, kar je bilo za čas, tako blizu velikemu tednu, zelo nagovorljivo.

P. Marko je tokratno razmišljanje razpredal ob svetem Frančišku: ob Frančiškovem Križanem, ob njegovem doživljanju gore Tabor in tudi Golgote, ter ob njegovem prehodu v večnost. Razmišljanje je bilo prepleteno z molitvami; vse je močno nagovorila Frančiškova Hvalnica Bogu Najvišjemu. Iz Frančiškove Hvalnice stvarstvu oziroma iz njegove Sončne pesmi pa so se posebej ustavili ob kitici, ki govori o »sestri smrti«. Vse pa je izzvenelo v izraz vere v vstajenje, kajti »vstajenje je naša prihodnost«.

Potem je bil čas za premislek povedanega in pogovor. Pri tem je bilo danih tudi nekaj spodbud za lažje delo, npr.: kako je Frančiškova beseda odmevala v srcu zbranih; – ali kdaj molimo za razsvetljenje temin v svojem duhovnem življenju; – kako se v postnem času povezujemo z Gospodovo ljubeznijo, ki gre do konca; – ker je trpljenje skoraj naš vsak dan, je dobro, da se vprašamo, kako ga sprejemamo, lajšamo drug drugemu in se z njim pridružujemo Jezusovemu križu.

Misli, porojene v treh skupinah, so si potem kratko podelili še v večji skupini. Marsikaj spodbudnega je prišlo do izraza. Naj navedem samo eno misel: »Če križ sprejmeš, ga nosiš; če pa ga ne sprejmeš, ga vlečeš za seboj« in je težji.

Osrednji del srečanja pa je bila sveta maša, pri kateri so dejavno sodelovali vsi navzoči: s petjem, z branjem Božje besede, z uvodi in prošnjami.

Kot je zdaj že v navadi, so srečanje sklenili s skupnim kosilom, ki ga je pripravila s. Marjeta, kateri je pridno pomagala študentka Sara. Razšli so se z obljubo, da se spet srečajo.

Hvalnica Bogu Najvišjemu sv. Frančiška

»Ti si svet, Gospod Bog. Ti edini, ki delaš čudeže.
Ti si močan. Ti si velik. Ti si najvišji.
Ti si vsemogočni kralj, ti, sveti Oče, kralj nebes in zemlje.
Ti si trojstven in eden, Gospod, Bog bogov.
Ti sam si dobrota, vsa dobrota, najvišja dobrota,
Gospod Bog, živi in resnični.
Ti si ljubezen, nesebična ljubezen.
Ti si modrost. Ti si ponižnost.
Ti si potrpežljivost. Ti si lepota.
Ti si blagost. Ti si varnost. Ti si spokojnost.
Ti si veselje. Ti si naše upanje in radost.
Ti si pravičnost. Ti si zmernost.
Ti si vse naše bogastvo do zadostnosti.
Ti si lepota. Ti si krotkost. Ti si zavetje.
Ti si naš varuh in branitelj.
Ti si pogumnost. Ti si osvežitev.
Ti si naše upanje.
Ti si naša vera.
Ti si naša ljubezen.
Ti si vsa naša sladkost.
Ti si naše večno življenje, veliki in čudoviti Gospod,
vsemogočni Bog, usmiljeni Odrešenik! Amen.«

[Predvajaj]