“Po Marijini poti v družino”
Praznik Brezmadežne, 8. december 2007, je letos priklical v našo skupnost na Cankarjevi 23 v Novem mestu slepe in slabovidne ter njihove spremljevalce. Srečali so se na adventni duhovni obnovi, ki jo je vodil njihov velik prijatelj p. Marko Novak, OFM, pod geslom: “Po Marijini poti v družino”. Letos so se k adventni duhovni obnovi zbrali četrtič. Voditelj p. Marko je vsebino obnove povezal s praznikom, ki smo ga obhajali, advent pa že sam po sebi prinaša osrečujoče sporočilo o Bogu, ki prihaja. Marija je bila prva povabljena, da to milost prinese z neomadeževano lepoto srca nam, ki hrepenimo po tej lepoti.
Zakaj taka vodilna misel? Smo v pastoralnem letu družine, ki ga obhaja Cerkev na Slovenskem. Marijina pot je pot v življenje, kot je poklicanost družine; je pot v duhovno družino, v redovno družino; je pot v občestveno družino, v srečanje bratov in sester, ker smo povsod poklicani graditi družinskost, skupnost.
Na teh poteh hodi Marija z nami, da bi zahrepeneli po svetlobi duše. V svoji veri je bila vedno za človeka: pokazala je, da vsa lepota brezmadežnosti vodi k sočloveku, da z njim deli veselje in mu služi.
Udeleženci duhovne obnove so se po uvodnem nagovoru razdelili v tri skupine: Edenski vrt, Nazaret in Betlehem in v njih razmišljali ob Božji besedi praznika ter si podelili svoje skrbi, stiske in veselje. Povabljeni so bili najti pet vrlin, ki jih današnje družine za skupno življenje najbolj potrebujejo. Poleg Božje besede so jim bile dane v premislek tudi pesmi redovnikov in redovnic, ki opevajo ne le adventno pričakovanje, ampak tudi lepoto svete noči, učlovečenja Božjega Sina in darovanja, na katerega nas spominja Svečnica.
V času, ki jim je bil dan na razpolago, so se pripravili tudi na obhajanje evharistične daritve, pri kateri so sodelovali s petjem, uvodi v nekatere dele bogoslužja in s prošnjami. Po sveti maši je bilo skupno kosilo, ki ga je pripravila s. Marjeta Fajdiga, ob pomoči pridne osnovnošolke Ane. Za konec pa jih je obiskal še Miklavž. Posebno presenečenje pa je bilo namenjeno naši s. M. Ignaciji Brulc, katere so se spomnili z darom ob njeni 80-letnici.
Srečanje je kar prehitro minilo. Da je prineslo vsaj nekaj radosti v vsak dan teh naših bratov in sester, zgovorno razodevajo tudi fotografije.