1
Kakor Bog hoče! Ko bo poklical, bomo s Samuelom rekli: “Gospod, tukaj sem!”

2
Polna tolažbe tudi sama kličem s Simeonom: “Zdaj odpuščaš, Gospod, svojo služabnico v miru!” Slava, čast in hvala Troedinemu Bogu in Mariji, presveti Materi naše redovne skupnosti!

3
Tvojo sveto voljo hočem izpolnjevati vedno in povsod, kajti v tem je vsa moja sreča.

4
Ne morem te ljubiti, o Bog, če moja volja ni usklajena s tvojo; če vedno znova ne postajam čista iskra, ki jo ti prižigaš; kajti vršiti tvojo voljo pomeni: ljubiti te.

5
Resnično hoteti ljubiti Boga pomeni netiti ogenj; spolnjevati Božjo voljo pa pomeni ta ogenj vzdrževati.

6
Božja volja se jasno izraža v Božjih in cerkvenih zapovedih, v poklicu in stanu, v katerem nas on hoče imeti, v natančnem spolnjevanju dolžnosti, v volji naših svetnih in cerkvenih predstojnikov, v navdihih Svetega Duha – v vsem, kar nam narekujeta njegova milost in njegova ljubezen.

7
Kristjan naj rad izpolnjuje Božjo voljo: Božja volja mora biti predmet vseh naših misli in teženj, naša prva skrb.

8
Svoboda je pridobljena moč duha, ki je nič ne more odvrniti od izpolnjevanja Božje volje.

9
Kdor je svoboden v duhu, bo vedno ostal vesel in veder, kajti s tem, ko izpolnjuje Božjo voljo, nikdar ničesar ne izgubi, temveč pridobi, četudi se na zunaj ali po človeško zdi, da je vse izgubil.

10
Kamor nas kliče Božja Previdnost, tja gremo z veseljem.

11
Redovne osebe smo v Gospodovi službi – dokler on hoče. V njegovi roki smo; naj naredi z nami, kot se mu zdi.

12
Na vse sem pripravljena, kajti ničesar drugega nimam v mislih, kakor samo Božjo voljo, ki naj se nad nami in v nas izpolni.

13
Smrtni dan Franca Sebastijana Joba

Da sta nam oče Wittmann in oče Job trdna opora pri Bogu in nam od tam še bolj pomagata kot v zemeljskem življenju, je vsak dan bolj očitno.

14
Bog more v svoji modrosti in usmiljenju vse obrniti v dobro in on bo to tudi storil.

15
Če Bog hoče, se bo zgodilo; če se ne bo, se v molitvi zahvaljujmo za njegove odločitve.

16
Bog ne potrebuje ne tebe ne mene … Ničesar ne predpisuj dobremu Bogu.

17
Kaj koristi vse naše delo, če ne delamo tako, kakor hoče Bog.

18
Kar Bog hoče, kakor Bog hoče, ker Bog hoče, kjer Bog hoče in kadar Bog hoče!

19
O Bog! V vsem ti hočem služiti, tudi v jedi in pijači. V vsem hočem imeti v mislih le tebe, ker samo tebe želim doseči.

20
Naj bo prijetno ali grenko, na tvojo sveto voljo se hočem ozirati; pa naj mi spolnjevanje te volje prinaša tolažbo ali vzbuja odpor.

21
Dobri Gospod si pogosto izbira orodje za uresničitev svojih namenov na prav poseben način.

22
Slavim Gospoda, ki tako rad izbira slabotne, da po njih uresničuje svoje sklepe.

23
Čeprav kot slabotna ustvarjena bitja nismo sposobni popolne ljubezni do Boga in zaradi svoje slabotne narave vedno rajši delamo po svoji volji kot po Božji, se vendarle lahko ravnamo po Božji volji in premagujemo svojo.

24
Gorje človeku, ki se prepušča samovolji. Gospodar bi bil rad in sicer sam sebi. Toda prav s tem postaja suženj samega sebe; posoda revščine namesto studenca odrešenja, ki je in more biti le Bog.

25
Ker človek, ki je suženj svoje lastne volje, v svoji trmi nenehno kopiči nespamet in praznino, ostaja odvisen.

26
Božji Zveličar, po tvojem Svetem Duhu mi podeli luč in moč, da spoznam pogubnost in nespamet svoje volje.

27
Hočem premagovati svojo voljo v potrpljenju s seboj; četudi se ne morem takoj povzpeti visoko, me prav potrpežljivost vedno bolj dviga k Bogu.

28
Usklajevanje moje volje z Božjo mi mora postati sveta duhovna naloga.

29
O moj Bog in moje vse! Hočem izpolnjevati tvojo voljo; na meni naj se uresniči prošnja tvojega Sina: “Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji!”