Sedaj, Gospod, gre pa zares. Izvedela sem, da je jutri snemanje, jaz pa še nič pripravljenega. Kaj naj, za Božjo voljo, povem ljudem? Kaj želiš, da se oznani? V binkoštni devetdnevnici smo – izkaži se, Gospod, drugače mi bo jutri trda predla! Gospod, en sam klic je nocoj v meni. Ena sama prošnja: Pošlji navdih, daj idejo, oblikovati jo bom že skušala sama – samo, povej mi, kaj naj … … » Več …
Spet eden manj – izpit, namreč. Jezus, neizmerno sem ti hvaležna za kolege in kolegice, ki so znali na današnjem izpitu narediti tako prijetno vzdušje, da se nam po uri in pol pogovarjanja sploh ni dalo iz sobe. Pomisli! Človek pa res vedno znova doživi kaj nenavadnega. Hvala ti zanje in prosim te, blagoslovi njihove družine, delo in sploh življenje. Popoldan pa je tudi minil, kot bi mignil. Ko premišljujem o tem, … » Več …
Vse sem si predstavljala, samo tega ne, da bom zdržala pri molitvi na Brezjah do jutra. Pa ne to, če mi bo uspelo ostati budna, bolj potem to, kako mi bo uspelo imeti odprte oči pri verouku popoldan. Sinoči sva se s sestro odpravili k molitvam na Brezje in rekli: “Največ do štirih, ker, pač, no, tudi telo zahteva svoje.” Pa je bilo prav lepo. Polna cerkev in po rožnem … » Več …
Pozdravljeni, kadar želim povedati kaj posebno pomembnega, opisati nekaj enkratnega, nekaj, kar me je popolnoma prevzelo, takrat čutim, da so moje besede nezadostne. Tudi oče in mama sta velikokrat govorila o tem. Za potrditev sta povedala, kako je potekal njun prvi zaresni zmenek. Ata je mamo povabil na vrtiljak. To v času kmalu po drugi svetovni vojni ni bilo ravno vsakdanja priložnost. Od kraja njunega srečanja pa do prostora z … » Več …
Spet enkrat se ti bom zahvalila, Jezus, za mirno okolico naše hiše. Ko sem ponoči peljala v mesto sestre, ki so odhajale na romanje v Mariazell, sem videla življenje v zgodnjih jutranjih urah v centru našega mesta. Ne bi šla sama takrat po ulici, pa če bi mi plačali! Vidim, da nimam poklica za ekstremno delo, si bom morala svetost služiti kar po navadni, običajni in vsakdanji poti. Ta je … » Več …
Spomnim se dogodka pri neki družini. Mama je hotela uveljaviti svojo voljo in je štiriletnega sina vprašala: “Kdo je šef pri hiši?” In sine je čisto enostavno rekel: “Ati.” Jezus, sprašuješ zakaj sem se spomnila tega? Zato, ker se mi zdi, da si danes ti pokazal, da si resničen šef mojega življenja. Popolnoma si mi zmešal načrte za današnji dan. Sem mislila, koliko in kaj vse bom naredila. O, ja! … » Več …
Vse najboljše svetemu očetu! Nakloni mu, Gospod, tistih milosti, ki jih najbolj potrebuje! Amen. Danes si delal čudeže, veš. In nezmerna je moja hvaležnost, da se je dan iztekel tako, kot se je. Dopoldan sem se v nizkem štartu pripravljala na šmarnice pri frančiškanih in popoldan smo imeli prav zanimiv verouk. V šestem razredu sem celo izvedela, da so si nekateri zapomnili stavke, ki sem jih izrekla pred več meseci. … » Več …
Z drugo polovico meseca se nad našo domovino v posebni meri razliva tvoja milost, Gospod. Kako to vem? Čisto preprosto. Včeraj je bila na enem koncu Slovenije krščena Veronika – tudi uradno je postala tvoj otrok in danes te je kot ena izmed mnogih prvoobhajancev v svoje srce prvič prejela Marja. Ko sem gledala sprevod belo oblečenih otrok z njihovimi starši, ki so prihajali v cerkev, sem za trenutek zaznala … » Več …
Nocoj sem “vrgla oko” na Evrovizijo. Izbor popevke. Ojej. Spektakel in pol. Pa sem se zaznala v premišljevanju, koliko ljudi to gleda. Komentator je govoril o stotisočih. Bog ve, če so med njimi tudi tista dekleta iz zborčka, ki komaj odprejo usta pri petju. Če se zgledujejo po marsičem (hm, ne govorim o modi in oblačenju …), bi se lahko tudi po tem. Nekateri pevci so skoraj zagrizli v tisti … » Več …
Premišljujem Gospod, veš, o tvoji Mami. Spominjam se dni na duhovnih vajah, ko me je spremljala tako intenzivno, da skoraj lahko rečem, da me je učila moliti. Zdi se mi, da je njena veličina prav v njeni popolni zavesti, kdo je ona in kdo si ti – njen Sin in Gospod. Kjerkoli sem in kadarkoli premišljujem o njenem življenju povsod zaznavam prav to. Ne morem se ustaviti samo pri njej. Vedno mi … » Več …
Dan skupnosti v Ilirski Bistrici, v samostanu v Trnovem! Končno sem ga dočakala. Sestre, ki so bile v Novem mestu, so mi delale prave “skomine”. Pa je bilo res zanimivo. Hm, videti, da so bile tudi sestre, ki jih poznam samo kot starejše (vedno mi delujejo enako stare – morda pa se je pri njih čas ustavil, ko nekatere že – za moje pojme – prav sveto živijo), kdaj mlade. … » Več …
Ne vem, če sem ti povedala, Gospod, da sem ta teden dobila vabilo na praznovanje obletnice mature. Vedno znova jamram, da mi zmanjkuje časa in da ga nimam in da ne vem, kaj naj naredim. Hm. Pa ga imam, veš, 24 ur na dan in ko berem tole vabilo vidim, koliko let si mi že dal, da jih živim. Kdo bi si mislil! Ko smo se kot maturanti pogovarjali, da … » Več …
Mnogo lažje je usmiljenje deliti kot prejemati. Pa vedno znova vidim, da bi brez besed: “In jaz te odvežem …” ne mogla živeti. Kakšna umiritev, kakšen mir se naseli v srcu ob njih. Gospod, neizmerno sem ti hvaležna za dar odpuščanja, za dar, ko odpuščanje ne le čutim, temveč, mi ga posreduješ po človeku – duhovniku. Tako vem, da se ne morem motiti. Čustva so preveč zapletena, da bi se … » Več …