Povojna leta so pomenila veliko prelomnico v življenju sester. V novih razmerah nam je bilo odvzeto glavno področje našega dela in pretežen del redovnega premoženja. Brez gotove vizije prihodnosti smo se morale soočiti s temeljito preusmeritvijo in prilagoditvijo redovnega življenja novim razmeram. Obdobje od leta 1945 do šestdesetih let je zato zaznamovano z iskanjem novih oblik pričevanja v Cerkvi ter ponovnega odkrivanja naše redovne identitete.

Drugi vatikanski koncil je nakazal nove poti za vzgojno dejavnost redovnih ustanov. Leta 1965 so odšle prve sestre na katehetsko šolo v Zagreb. Tri leta kasneje je bil ustanovljen triletni tečaj za katehistinje tudi v Ljubljani. V skladu z novimi koncilskimi smernicami za apostolsko delovanje redovnih ustanov smo sestre začele poučevati verouk po župnijah, kar delamo še danes. Tako se je po večletnem premoru znova začela naša dejavnost med otroki in mladino. Leta 1968 smo na Strugi prvič pripravile duhovno obnovo za dekleta, kar je ostala ena glavnih oblik vzgojnega delovanja province. Odgovor na spremenjene razmere je bil tudi študij na Teološki fakulteti v Ljubljani.

V sodobnih razmerah še vedno ni veliko možnosti za neposredno delo v šolah. Zato pa slovenske Šolske sestre de Notre Dame v zadnjem času pripravljamo različne ponudbe v okviru mladinske pastorale in razne izven šolske dejavnosti kot so šiviljski, klekljarski in kuharski tečaji, ustvarjalne delavnice ipd. Večje od zmogljivosti sester je tudi zanimanje za dijaške in študentske domove redovnih ustanov. Danes ima slovenska provinca tri takšne skupnosti, kjer skušamo bolj neposredno stati ob strani dekletom v času njihovega šolanja. Tako se v našem prizadevanju za celostno vzgojo po več desetletnem iskanju ideal M. Terezije Gerhardinger na nek način znova uresničuje.