S. IGNACIJA (Marija) BRULC
Sestro Ignacijo najbolje opišejo naslednje besede: »Na redovni poti sem zelo zadovoljna. Veseli me, da imamo v skupnosti dovolj časa za osebno molitev. Vesela in srečna pa sem tudi zato, da lahko še vedno naredim kaj lepega za Boga in za lepo bivanje med sestrami v skupnosti.«
Takole pa se predstavi sama: Rojena sem bila 27. novembra 1927, kot tretji otrok v kmečki družini z devetimi otroki v vasi Gorenje Kronovo, župnija Št. Peter – Otočec. Tudi tri moje rodne sestre so redovnice. Čeprav so bili težki časi, sem imela lepo mladost. Škoda le, da je bilo takrat težko za kaj več šolanja, posebno med vojno.
Zaradi mnogih ovir sem lahko šla od doma šele, ko sem bila stara 21 let. Ko so bile sestre pregnane na grad Struga, sem se osebno srečevala z njimi na državnem posestvu, kamor sem tri leta hodila na sezonsko delo. Na tem posestvu so delale tudi sestre. Občudovala sem, kako so bile vedre, veselo razpoložene in z vsem zadovoljne, čeprav jim je bilo vse vzeto. Ob tem se je moj poklic še utrdil in prosila sem za sprejem. Redovno obleko sem prejela 8. januarja 1956, prve zaobljube sem naredila 17. januarja 1957. Obe slovesnosti je vodil škof Anton Vovk.
V teh 65-tih letih sem bila več kot 10 let v Lovranu, kjer sem delala v počitniškem domu za duhovnike. Iz tega časa se najbolj spominjam srečanj s škofom Antonom Vovkom. Za krajši čas sem bila potem v Ljubljani, v Bistrici-Tržiču in na Barju-Črna vas. Potem sem bila poslana v Šentjernej, kjer sem bila malo manj kot 30 let. Sedaj pa živim v naši skupnosti v Novem mestu, hvaležna za vse darove in milosti, za lepe in manj lepe dogodke v letih moje podaritve Bogu skozi vseh 65 let, za svoje preprosto, iskreno živeto posvečeno življenje in delo.
Comments
S. IGNACIJA (Marija) BRULC — Ni komentarjev
HTML tags allowed in your comment: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>