Šesta velikonočna nedelja: 21. 5. 2006: LETO B

Dragi bratje, drage sestre! Ali je v Svetem pismu beseda, ki je za nas kristjane v resnici najvažnejša? Beseda, od katere je vse odvisno? Beseda, ki razodeva najgloblje bistvo Boga, v katerega verujemo? Da, ta beseda obstaja in ta beseda je LJUBEZEN. To je “nova zapoved”, ki nam jo je dal Jezus; beseda, ki je razodetje Boga, kajti “Bog je ljubezen,” kot pravi apostol Janez v prvem berilu. Po eni strani je prav ta, čeprav največja in največkrat izrečena beseda, tudi največkrat zlorabljena; po drugi strani pa razodeva tudi največjo nesebičnost in pričuje o ljudeh, ki v odgovor na Božjo ljubezen vedno znova resnično izgorevajo v ljubezni do bližnjega.
Tudi evangeljski odlomek šeste velikonočne nedelje nas vodi v samo srce krščanskega življenja, v ljubezen. Oče ljubi Sina Jezusa, Jezus ljubi svoje učence, učenci pa se morajo ljubiti med seboj: “Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil … To je moja zapoved, da se ljubite med seboj.” Ta ljubezen je potem medsebojna: “ljubite se med seboj.” Ta ljubezen je zelo konkretna in gre vse do darovanja življenja: “Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá svoje življenje za svoje prijatelje.” Ta ljubezen je sestavni del življenja: človek obstaja, ker ga Bog ljubi in se dejansko uresničuje samo tedaj, ko ljubi. To je ljubezen, v kateri se deli vse: “Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.” Ni pa dovolj samo ljubezen med nami, ampak moramo to ljubezen z dejanji prinašati vsem. Zato Jezus pravi: “Postavil sem vas, da greste in obrodite sad,” kajti ta ljubezen je za vse ljudi. Vendar pa ljubezni ne moremo imeti niti je dajati naprej sami od sebe, ampak samo, če smo z Bogom povezani, kot mladike s trto. Sad ljubezni pa je veselje; Jezus sam je to potrdil, ko je rekel: “To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.”
Na misel mi prihajata dve trditvi. Prvo je izrekel sv. Janez Pavel II., ko je zatrdil, “da je ljubezen srce Cerkve: brez ljubezni Cerkev ni Cerkev Jezusa Kristusa.” Drugo misel pa je izrekel neki judovski časnikar, potem ko je sledil skupini krščanskih demokratov, ki so se v televizijski oddaji grdo obdelovali med seboj: “Vsi ste katoličani, pa vendar se ne vidi, da se imate radi med seboj.” Prepoznavno znamenje in neuresničenje le-tega v praksi. Verjetno nam ni tuje, da morejo medsebojna razdeljenost in mučna nasprotja postati zelo boleča tudi v naših župnijskih ali drugih skupnostih in morejo v njih uničiti bratske odnose. Res je, o marsičem je treba nujno razpravljati; sprejemati je treba različnost pogledov, toda temeljna vrednota – vrednota ljubezni – mora ob tem ostati nedotaknjena. “To je moja zapoved, da se ljubite med seboj.”
Še nekaj nam razodevajo izbrana svetopisemska besedila šeste velikonočne nedelje, namreč pot prijateljstva z Bogom in kako jo v življenju prepoznavamo: “Ljubimo se med seboj …, ker vsak, ki ljubi, Boga pozna.” To je zahtevna pot, ki pa je dosegljiva nam vsem, vsakemu izmed nas. Iz tega sporočila izhaja tudi praktični preizkus za življenje: kadar čutim, da je Bog daleč, da je kakor tujec v mojem življenju, kadar me resnica, da me Bog ljubi, pušča hladnega, brezbrižnega, je to zato, ker ne hodim po poti ljubezni. Dvakratna trditev v prvem berilu: “V tem je ljubezen … “, nam želi pomagati, da bi se zavedli, da ni vse, kar včasih spravimo pot to besedo, tudi resnična ljubezen. Prava ljubezen nas vodi v občestvo z Bogom, ki nas ljubi brez naših zaslug in takrat, ko ljubezni niti ne zaslužimo. Nelagodnost, ki jo nosimo v srcu, ko Boga ne čutimo kot svojega prijatelja, je neke vrste alarm, ki govori: “Ne ljubiš! Morda celo delaš dobro, toda razen sebe, ne ljubiš nikogar!” Dovolj razlogov torej, da se ustavimo ob nedeljskih svetopisemskih odlomkih in ob njih pregledamo svoje življenje Jezusovih prijateljev, to je tistih, ki jih on ljubi. Poslanstvo, ki ga imamo v odnosu do sveta, zlasti še za tisti majhni del, v katerem živimo, je, da Kristusovo ljubezen delimo z vsemi.