V nedeljo, 23. novembra, smo se Notredamske sestre pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju zahvalile Bogu za milost, da živimo in delujemo v tej župniji 80 let. Somaševanje je vodil domači župnik g. Anton Trpin, ob somaševanju domačih dveh duhovnikov in p. Silva Šinkovca, DJ, ki je tudi imel homilijo. Pel je cerkveni mladinski pevski zbor. K bogoslužju je prišlo veliko ljudi.

Leta 1928 nas je tedanji gospod župnik povabil, da bi tu ustanovile gospodinjsko šolo in otroško zavetišče. Tako sta 12. novembra 1928 res prišli dve sestri v Šentjernej: strokovna učiteljica gospodinjske šole in kuharica (s. Jožefa in s. Boleslava). Gospodinjska šola je vzgajala bodoče žene – gospodinje in matere.Dekleta so se v njej naučila kuhanja, strežbe, vlaganja, peke, pranja in likanja, nege bolnika in dojenčka, preprostega šivanja in pletenja, živinoreje, vrtnarstva in dela na polju. Poleg tega so bili pomembni predmeti tudi verouk, lepo vedenje, osnovno knjigovodstvo, petje, lepopisje in leposlovje. V šestmesečnem tečaju – od jeseni do pomladi – se je pouk odvijal tako, da je dekletom nudil vse potrebno za njihovo bodočo vlogo v družini in družbi. Prispevek za vzdrževanje je bil nizek, da so ga zmogle tudi revne družine; plačevali so lahko tudi v naturalijah. Nekaj deklet iz oddaljenih krajev je pri sestrah tudi stanovalo.

Posebnost dela sester tu je bila, da je gospodinjska šola potekala le v zimskih mesecih, v pomladnih in poletnih pa, ko je bilo dosti dela na polju, so sestre varovale otroke, jih poučevale v osnovnih verskih resnicah, jih navajale k molitvi, petju, lepemu vedenju ter z učenjem deklamacij, risanja, oblikovanja in podobno spodbujale razvoj njihovih umskih in ustvarjalnih sposobnosti. Žal je bilo premalo prostora, toda vrt, polje in kozolec so dopolnjevali in reševali stanovanjsko zadrego.

Kot mnogi veste, sta gospodinjska šola in otroški vrtec delovala do osvoboditve. Tedaj je prosvetna oblast ukinila to dejavnost, sestre pa smo ostale v župniji in še danes v njej delamo. (iz zgodovine)

Sedanjo dejavnost sester najbrž dobro poznate. Sestri, ki sta sedaj v župniji, Karmen in Terezija, sta dejavno vključeni v pastoralno delo v župniji, vodita pa tudi druge dejavnosti. Njuno delo poznate tudi zato, ker po vaših otrocih, katerim so te dejavnosti predvsem namenjene, prihaja na nek način v vaše domove. Bog daj, da bi mogle še dolgo vršiti svoje poslanstvo med vami.

Šentjernejska župnija pa je znana tudi po tem, da je iz nje izšlo veliko poklicev za našo redovno skupnost. Sedaj smo še 4 notredamske sestre iz “Vinograda sv. Jerneja”, ki živimo karizmo ustanoviteljice, blažene matere Terezije Jezusove Gerhardinger. Iskreno upamo, da bo še kakšno dekle iz te župnije odgovorilo na Božji klic v redovno življenje.

Naj mi bo dovoljeno dodati še to, da letos Notredamske sestre obhajamo tudi 175-letnico ustanovitve kongregacije. Mati Terezija Jezusova Gerhardinger, ki je kongregacijo ustanovila leta 1833 v odgovor na nujne potrebe tistega časa, je svojo dejavnost posvečala predvsem vzgoji deklet, ker je bila prepričana, da morejo družbo prenoviti krščanske družine, v katerih ima mati kot prva vzgojiteljica ključno vlogo. Kot naša ustanoviteljica vzgajamo v prepričanju, da se mogoče svet spremeni samo, če se spremenimo ljudje.

Danes – zlasti pri nas – to vzgojno delo nadaljujemo z najrazličnejšimi oblikami apostolata, zlasti po župnijah. Bogu smo hvaležne, da smo mogle obnoviti vrnjeni samostan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Tu je “neke vrste pastoralni center, ki zajema področje duhovnosti, neformalnega izobraževanja in sociale”. Tu se sedaj zbirajo različne skupine za duhovne vaje, duhovne obnove, razne tečaje, vsak torek poteka učna pomoč za otroke in še nekatere druge skupine. Večinoma imajo svoj program; kolikor pa moremo, pripravimo tudi same s sodelavci. Želimo si, da bi bil ta dom za vse, ki se v njem zbirajo, kraj srečanja z Bogom, s samim seboj in z drugimi.

Spoštovani šentjernejski farani – vse to danes polagamo v svojo zahvalo Bogu. Vabimo vas, da se nam pri tej zahvali pridružite in z nami prosite, naj Bog deli svoj blagoslov našemu delu in poslanstvu tudi v prihodnje. Tudi to našo lepo šentjernejsko župnijo naj spremlja Božji blagoslov – tudi v zahvalo za vse dobro, ki ga v njej prejemamo kot sestre. Kot ena velika družina prosimo za vse to! (s. Darija Krhin)

[Predvajaj]

Prošnje pri sv. maši v Šentjerneju

Bratje in sestre! V hvaležnosti za dar kongregacije Notredamskih sester, za njihov prihod v Slovenijo, posebej za njihovo 80-letno življenje in delo v Šentjernejski župniji, pa tudi za vse prejete darove in milosti, se po Jezusu Kristusu, Kralju vesoljstva, z zaupanjem obrnimo k Očetu in prosímo:

Bog ljubezni, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, usliši naše prošnje za blagoslov vsega človeštva, da bi te spoznalo in vzljubilo.

Prosimo te za Cerkev, razširjeno po vsem svetu, in posebej za to župnijo, da bi vsi njeni člani resnično ljubili Boga in imeli odprto srce za bližnjega.

Prosimo te za svetega očeta, škofe in duhovnike: naj bodo zvesti delivci tvoje mnogotere milosti in odpuščanja.

Vladar sveta, vlij duha miru in pravičnosti vsem voditeljem narodov; posebej te prosimo za voditelje našega slovenskega naroda, da bi pri delu za njegov blagor ne pozabili na duhovne vrednote.

Ko si prišel na svet, si izpolnil davna pričakovanja človeštva: prosimo te, razodeni se vsem, ki te pričakujejo, ker te še ne poznajo.

Oče, zahvaljujemo se ti za redovno ustanoviteljico, blaženo mater Terezijo Jezusovo: naj njene sestre povsod po svetu zvesto živijo njeno karizmo.

Oče, zahvaljujemo se ti za 80 let življenja in dela sester v šentjernejski župniji: še naprej obilno blagoslavljaj njihovo delo.

Oče, zahvaljujemo se ti za družine, iz katerih izhajamo in za vse naše dobrotnike: vsem podeli milosti, ki jih najbolj potrebujejo.

Oče, hvala ti, ker nas imaš za vredne, da smemo služiti tebi in tvojemu ljudstvu: naj nam nikoli ne zmanjka velikodušnosti in veselja.

Oče, hvala ti za sestre, ki so šle pred nami: sprejmi jih k sebi v svoje večno veselje; naj bodo priprošnjice pri tebi za nas vse.

Bog, naš Oče! Blažena Marija Terezija Jezusova se je v odločilnih življenjskih trenutkih popolnoma izročila tebi. Tebi je prepustila vse velike skrbi in v veri vate je našla globok mir, nepremagljivo upanje in trdno oporo. Naj se ti tudi mi pustimo voditi, da bomo šli polni zaupanja po poti, ki nam jo boš ti pokazal. Vse to te prosimo po Jezusu Kristusu, Kralju vesoljstva in našem Gospodu. Amen.