Lenartove počitnice 2006
Peka piškotov – Na mestnih njivah je v četrtek, 2 .novembra 2006, prav lepo dišalo in se kadilo iz dimnika sester Notredamk. Prebivalci Mestnih njiv so se prav gotovo spraševali, zakaj tako velika gruča otrok drvi k sestram z nasmehom na obrazu in s predpasnikom v rokah. Opaziti je bilo dobro razpoloženje, navkljub mrzlemu vetru, ki je pordečil otroška lica.
Pri sestrah smo se zbrali ob 9. uri in si oblekli predpasnike. Za tiste pozabljivce, ki so le te pozabili doma, so poskrbele sestre in jim odstopile svoje. Lotili smo se testa za piškote. Starejši z več izkušnjami so pomagali mlajšim. Delo ni bilo naporno in zvok otroškega smeha je preglasil vse utrujene vzdihe. Starejši so se ubadali z raznimi težavami pri peki in krotili mlajše, ti pa so se spretno izmikali in delali nered. A kmalu smo se ujeli in delo je teklo gladko. Ko je bilo testo nared, smo ga spravili v hladilnik, ki pa se je izkazal za premajhnega.
Vsi smo nestrpno čakali, da testo vzhaja, čas pa smo si krajšali s trenjem orehov. Pri njih se je izkazal prav mali Izak, ki je spretno trl orehe s kleščami. Ker je že dva dni prej nekaj deklic speklo del piškotov, je sedaj majhna skupinica le te urno mazala. Seveda pa je zraven spadala obilica čokolade, marmelade in bele kreme, s katero so se sladkali otroci. Ko je testo vzhajalo, smo v roke vzeli modelčke in razne druge pripomočke. Rezali in oblikovali smo piškote ter skrbno polnili pladnje. Sestra Ignacija je sedela pri pečici in pazila, da piškoti ne bi izgledali kot da so ravno ušli iz Afrike. Motali smo se po kuhinji in ker nas je bilo kar 40, je bila pri delu gneča. Mlajši so pomagali sestri Ivanki pri izdelavi čestitk za Misijone in sestri Saviji pri ročnih delih.
Sestre so pripravile kosilo. Pater Simon Peter je jed blagoslovil, zapeli smo pesmico in pojedli kosilo. Po kosilu smo se na dvorišču malce razgibali na svežem zraku in se vrnili v hišo. Sedaj smo piškote do konca oblikovali in čakali, da se spečejo. Piškoti so bili namenjeni prodaji, izkupiček pa bo šel za obnovo Lenartovega doma. Pladnjev je zmanjkovalo, škatle pa so se kar šibile pod težo piškotov. Piškoti različnih oblik in velikosti so bili zloženi v škatlah in so čakali, da jih pater Simon Peter odpelje v župnijo. Ko smo čakali na pladnje, smo zvijali lističe s svetopisemskimi izreki, ki jih bodo v nedeljo dobili ljudje pri ofru.
Tudi ta dan se je zaključil. Otroci so odšli domov z recepti v rokah in navdušeno razlagali mamicam, kaj vse so pekli. Mame pa so se razveselile peke prazničnih piškotov.
Zala Slana
