“Kadar mati praznuje, je vesel Bog in njeni otroci.” Te besede so me več dni spremljale ob misli na 9. maj, praznik rojstva za nebesa oziroma dneva smrti naše ustanoviteljice blažene matere Terezije Jezusove Gerhardinger. Dan njenega odhoda v večnost je za nas praznik življenja, dan, ko obnavljamo in utrjujemo svojo zvestobo temu, kar imenujemo naša duhovna dediščina.

Naša kongregacija zaživela, ko je Božji klic našel odgovor v srcu mlade Karoline, v srcu žene, ki je bila močna v veri, daljnovidna in pogumna v dejanju. Iz tega medsebojnega prepletanja Božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes.

Njene korenine segajo daleč nazaj, v leto 1833, ko je mati Terezija začela skupno redovno življenje s še dvema dekletoma. Segajo tudi v leto 1886, ko so prve sestre prišle na Slovenska tla, v Šmihel pri Novem mestu in samo dve leti kasneje v Ilirsko Bistrico-Trnovo.

In danes? Po Božji dobroti smo še vedno prisotne v Sloveniji, čeprav nas je manj. Živimo in delujemo na Primorskem v Ilirski Bistrici, na Dolenjskem v Novem mestu in v Šentjerneju, ter v dveh skupnostih v Ljubljani. Hvaležne Bogu za vse vedno znova prosimo za nove poklice, da bi naša karizma lahko še dalje živela tudi na tem delu sveta.

s. Darija Krhin