Veš, moj Gospod, če bi za včeraj in danes morala najti skupen naslov, bi rekla: “Jamranje in iskanje, želje in sanje.” Tako sem si želela, da bi se kaj naučila. Pa, nisem in nisem mogla najti literature. Ko sem v knjižnici gledala na police, nisem videla nič. Ko sem iskala po računalniku, ej, ni in ni hotel delati prav. Ma, se mi zdi, da res nisem za tehniko. Še dobro, da si mi poslal na pot ljudi, ki so takole “spotoma” naredili to, za kar sem jaz porabila sto in sto besed v moji glavi, ko sem ti jamrala in tožila, da nič ne najdem. Hvala, Jezus, za vse, ki mi stojijo ob strani in kot človeška ušesa poslušajo moje zdihovanje. Predvsem pa, hvala za sestre v skupnosti, ki s tako veliko potrpežljivostjo prenašajo težave, ki jih delim z njimi.