»Današnja slovesnost večnih zaobljub naše sestre Irene naj nas vse napolni z Božjo močjo in pogumom za vedno bolj zvesto in dosledno hojo za našim Gospodom Jezusom Kristusom.« V to misel iz nagovora škofa dr. Jurija Bizjaka bi bila lahko povzeta slovesnost večnih zaobljub sestre Irene Jurgec, Šolske sestre de Notre Dame, v soboto, 28. septembra 2019.
Zunanji okvir praznovanja: slavolok in zelo lepo okrašena cerkev župnije Šempeter pri Gorici, iz katere prihaja s. Irena, polna cerkev ljudi, njene sosestre iz Slovenije, pa tudi iz Nemčije in Italije, mogočno in ubrano petje združenih pevskih zborov iz Šempetra in iz Ilirske Bistrice – in predvsem sveta maša, ki jo je ob somaševanju 20 duhovnikov vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak. V nagovoru je poudaril, da izbrani odlomki iz preroka Izaija, pisma Rimljanom in Lukovega evangelija izražajo »temeljne tri kreposti naše vere, po katerih je tudi s. Irena dozorela za položitev večnih zaobljub«. Sestri Ireni je zaželel in voščil, »naj jo ljubezen do Kristusa tako prevzame, da bo vsak čas lahko rekla, kakor apostol Pavel: ‘Toda mislim, da življenje zame nima nobene vrednosti, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam blagovest o Božji milosti’ (Apd 20,24). Dodal je še: »Draga sestra Irena! Za tvojo današnjo odločitev ti vsi iskreno čestitamo, zahvaljujemo se ti za tvoj pogum in dobro voljo in ti želimo obilo Božjega blagoslova na tvoji življenjski poti in pri tvojem delu za rast in širjenje Božjega kraljestva med nami.«
Obred večnih zaobljub je bil med mašo. Po škofovem nagovoru so bile Litanije vseh svetnikov. V imenu Cerkve in kongregacije je obljube sprejela provincialna predstojnica s. Magda Burger. Obljube je potem s. Irena podpisala na oltarju, nato pa 3 krat zapela pesem podaritve: »Sprejmi me, o Gospod, po svoji besedi. Naj živim, ne osramoti mojega zaupanja.« Po daljši blagoslovni molitvi ji je prov. predstojnica izročila križ, izmenjali sta si tudi pozdrav miru.
Po končani mašni daritvi so sledile zahvale. S. Irena se je zahvalila Bogu za dar življenja in klica v redovno življenje; staršema posebej za dar vere in pristnega življenja, za vso podporo in ker sta verjela vanjo ter za vse, kar sta žrtvovala zanjo; zahvalila se je bratoma in sestrama, ki so zanjo čudovit dar; svojim redovnim sosestram in posebej vzgojiteljicam. Zahvala je veljala gospodu škofu in duhovnikom somaševalcem, da so »z darovanjem Jezusove daritve podprli njeno podaritev Njemu, ki nas prvi ljubi in kliče, da s svojim življenjem, čeprav tako ubogim in krhkim, razodevamo njegovo ljubezen«; zahvalila se je duhovnima spremljevalcema, duhovniku stricu Jožetu in p. Silvotu, katerih »topli očetovski roki, trezen globinski uvid, izkušenost v razločevanju duhov, preizkušenost in globina duhovnega življenja so ji zgled in nenadejani zastonjski darovi, prek katerih otipljivo izkuša Božjo bližino in ljubezen ter po katerih naravnava svojo pot za Gospodom«; zahvalila se je pevcem in vsem, ki so skriti za mnogimi deli, opravljenimi z ljubeznijo in veseljem; vsem sorodnikom in znancem, župljanom iz Šempetra in Ilirske Bistrice, sodelavkam in sodelavcem iz Zdravstvenega doma tako v Bistrici kot v Sežani – skratka vsem, ki so prišli, da bi jo z molitvijo in prisostvovanjem pri sveti maši podprli in bili priče temu, zanjo tako pomembnemu dnevu. Vsem, ki so molili in molijo zanjo pa je ob zahvali dejala, da je njihova molitev tista hrana, ki je hranila in varovala dar njenega redovnega poklica vse do danes. Zato se je v molitev priporočila tudi za naprej.
Sledile so zahvale sestri Ireni: v imenu pevcev obeh župnij, mladih ter skupine Vera in luč iz Ilirske Bistrice; s. Magda pa se je zahvalila g. škofu, g. tajniku in g. župniku. Skupna zahvalna pesem je po vsem tem mogočno odmevala v svetišču in upam tudi, da v srcih navzočih. Slovesnost smo sklenili z zahvalnimi Večernicami na temo: Bogu namreč ni nič nemogoče in povabilom: »Pojte z menoj Gospodu vsi, večno slavite ga. Zame je storil čudeže, enako bo storil za vas.« Vse dele slovesnosti je prevevalo veliko veselje, ki ga je bilo čutiti pri navzočih. Bogu hvala za ta milosti poln dar!