Pozdravljeni.
Skoraj ga ni med nami, ki bi ne vedel, da se te dni zaključujejo poletne šolske počitnice. Čas, ko smo vsi bolj ali manj odložili nekatere obveznosti, ki nas bodo v prihajajočem mesecu ponovno zaposlovale. Šolarji in njihovi starši se verjetno že krepko ukvarjate z nakupovanjem šolskih potrebščin; družinski proračun bo to gotovo občutil. Skratka, konec bo brezskrbnih dni.
Včasih je menda veljal rek, da so počitnice neprijetna prekinitev pouka, saj so morali otroci v tem času trdo in več delati doma in na polju. Danes se ob koncu počitnic že oziramo in štejemo tedne do prvih – jesenskih prostih dni. Toliko obveznosti si nalagamo ali nam jih naložijo drugi, da je stavek “Oprosti, ni bilo časa,” že kar vsakdanji pozdrav. Obdajajo nas pravila, obveznosti, dolžnosti. Več kot jih človek ima, več šteje, bolj se zdi pomemben. Pa ne le to, še najbolj ugleden je tisti, ki zna dolžnosti naložiti drugim, sam pa se jim izogne. Takemu pravimo, da se znajde.
Tako približno, kot se igramo igrico mačka – miš vozniki in policaji na cesti. Poznate vozniki olajšanje, ko končno po dolgi in naporni ovinkasti cesti pripeljete v ravnino? Noga kar sama nekoliko bolj pritisne na pedal za plin. Jezna sem vedno, ko potem vidim znak za omejitev hitrosti. Še bolj za malo pa se mi zdi, če za kakšnim drevesom ali zidom uzrem modro čepico moža, ki z radarjem meri hitrost mojega avtomobila. Prav fino se mi zdi, če vidim, da se še vozim z omejeno hitrostjo ali pa, da mi uspe le-to pravočasno znižati. Kaj ti vem, da bi dodatni stroški ponovno obremenili hišno blagajno.
Spoštovani, kaj smo naredili iz naših pravil in zakonov? Čemu jih postavljamo? Zato, da bi jih kršili ali zato, da bi nam pomagali k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju?
Zdi se, da se od farizejev in ljudstva v Jezusovem času komaj kaj razlikujemo. Tudi takrat so uveljavljali celo vrsto predpisov in uredb in tudi takrat je bil med pametnimi tisti, ki se jim je znal izmuzniti. Jezus je s svojo neposredno besedo in doslednim življenjem bobu rekel bob in dejal: “Božjo besedo opuščate in se držite človeškega izročila.”
Pozneje je apostol Jakob svoje rojake spodbujal: “Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.”
Spoštovani, spet imamo čas. Pred nami je nov začetek, nov izziv, novo vabilo, da se odločimo in zaživimo v skladu z Božjimi zapovedmi, ki so vsejane v naših srcih. Tako bomo ponovno lahko pripomogli k pravičnejši in človeka vrednejši slovenski družbi.

Pa – blagoslovljen začetek vam želim!