Katero vprašanje se zastavi,
ko na cesti sestra se pojavi?
(sestra je redovnica)

Otrokom se najbolj čudno zdi,
zakaj črno obleko nos’mo mi;
in kako zvečer se da zaspati,
če “kapa” na glav’ mora ostati.

Dekletom ni za razumet’,
da ne mika več nas moški svet;
in kako se danes sploh da še živeti,
če nič svojega ne smeš imeti …

Seveda, ženskam, so obljube sporne,
ker nočejo bit’ več pokorne;
pa če še prednica je stroga,
ha, kdo take danes še uboga?

Spet drugače vid’ to stara mama,
ki počasi že ostaja sama:
“So na stara leta preskrbljene,
v dom ne pošljejo nobene!”

Pa vendar, veliko se jih veseli,
da Bog še vedno izbira si ljudi;
z Ljubeznijo prebuja mlade,
da izročajo mu svoje nade.

Ko Bog človeka se dotakne,
vse v življenju se premakne.
Kar se prej je zdelo nemogoče,
zdaj možno je, če le kdo hoče.

Kdor Ljubezni Božji se daruje;
Gospod srce mu oblikuje;
le v Njem vse smisel svoj dobi,
tud’ če težave del so te poti.

Veselega darovalca rad ‘ma Bog
in mislim, da ima pogled kar strog,
če z nejevoljo sestra mu sledi,
in le redko se razveseli.

Zato ne hodit’ v samostan,
če ni v veselje bit’ ti tam.
Če ne iščeš res samo Boga
težko, težko boš srečna b’la.