Mesec maj mi ostaja v najlepšem spominu, potem pa vsakoletna družinska romanja v različna Marijina svetišča. In nenazadnje sem prišla v redovno skupnost, ki je izročena Mariji. Torej sem njen otrok in ona je moja Mati. Kako velika milost! Rožni venec je moja najljubša molitev, saj njegove skrivnosti odkrivajo lepoto in smisel njenega življenja in poslanstva.

To je njena popolna predanost Bogu, ki je zgled pravega življenja za vsakega človeka, za mene osebno pa je še posebej kot tista, ki me vabi, naj v življenju storim, kar mi reče Jezus, ko me nagovarja po svoji besedi in tolikih drobnih in velikih stvareh v življenju. To izpolniti je velika naloga in odgovornost. Ker pa sem le človek, obdana s krhkostjo in slabostmi, je še večji razlog, da se zatekam k njej. In ko se iskreno želim poboljšati, ali ko se obračam k njej kot »pribežališču grešnikov, pomočnici kristjanov, tolažnici žalostnih…«, raste moje zaupanje vanjo. Obenem je to zame tudi velika tolažba. Na Mariji ni ničesar, kar bi me prestrašilo, ničesar, kar bi me od nje odvračalo. Marija preprosto zbuja zaupanje. Vedno je pripravljena poslušati moje prošnje, ker ima materinsko srce. To srce je podobno Jezusovemu Srcu. Kakšna Mati! Sama je izrekla besede: »Ko bi vedeli, kako vas ljubim, jokali bi od veselja.«

Vedno bolj se zavedam, kako mi Marija znova in znova kaže pot do Jezusa. Preprosto ne more drugače, ker mi želi pravo srečo, ki je v življenju z Jezusom. Tudi njeno življenje je bilo hoja za njenim Sinom, bilo je pot zveste ljubezni do konca, do trenutka, ko nam jo je on sam izročil za našo Mater. Zato vem, da hodi v življenju tudi z menoj na moji poti vere, posebej še v pripravljenosti sprejemati vsakogar, ki ga Božja previdnost postavi na mojo pot življenja. 

Pred očmi mi je posebej podoba Marije pomagaj z Brezij. Ob tej podobi mi vedno pride na misel, kot da Jezus govori Mariji: »Mati, pomagaj!« Po drugi strani pa vem, da Marija moje prošnje posreduje njemu s prav tako prošnjo po pomoči. Zato vedno odhajam z Brezij z novo notranjo močjo, upanjem in pogumom. Ali kot je rekel papež Frančišek: »V težkih trenutkih Marija, Mati, ki jo je Jezus podaril vsem nam, lahko vedno podpira naše korake, vedno nam lahko pove v srcu: ‘Vstani, glej naprej, glej obzorje.’ Kajti ona je Mati upanja.«

Za konec pa še misel iz pesmi, ki mi je zelo pri srcu in je zame tudi pogosta prošnja k Mariji: »Ko luč že za goro beži in ave Marija zvoni, zdihujem, o Mati, tvoj hočem ostati, dokler ne zatisnem oči…«  Z mislijo naše redovne ustanoviteljice, blažene Marije Terezije Jezusove, naj nas »Marija, presveta Božja Mati, sprejme v svoje varstvo.«

s. Darija Krhin