Na zadnji četrtek v mesecu oktobru je bila dvorana Doma matere Terezije resnično napolnjena do zadnjega kotička. Kot se je Jonu zgodila Gospodova beseda, tako se je vsem zbranim »zgodil« prijeten večer v družbi igralca g. Gregorja Čušina in njegove monokomedije z naslovom »Jona, besni prerok«. Nekaj kratkih utrinkov, ki zaznamujejo predstavo in vabijo k našemu osebnemu odmevu. Predstava se začne dokaj mirno, z branjem starozavezne zgodbe o upiranju preroka Jona, ki ga Bog pokliče za svojega glasnika. Kmalu pa nas prav ta starozavezna pripoved pripelje do našega vsakdana. Tistega vsakdana in njegovih vsebin, ki včasih prav neopazno zdrsijo mimo nas. Igralec se znajde kot Jona v trebuhu velike ribe in se stalno pogovarja z Bogom.

S svojim humorjem se dotakne nekaj zanimivih vsebin. Kot sam pravi: »Božje zapovedi so v paketu ali jih pa ni. So kot lučke na božičnem drevescu – če ena ne gori ugasnejo vse. Če pade ena zapoved, padejo vse.« Zanimiva je tudi prilika o gasilcih, v kateri predstavi gasilsko društvo, kjer so resnično znali gasiti. »Vse dokler niso medse sprejeli mladega moža, ki se je ognja bal in zato ni hotel gasiti. Sprejeli so ga v društvo, ker je plačal članarino. Ognja ni gasil, bil pa je tajnik. Potem je bilo takih vse več in več, dokler niso imeli birokracije društva lepo urejene, vse članarine plačane, … gasiti pa niso znali več. In prišel je požar. Začelo je goreti in je tudi pogorelo.«

Vsebina predstave kar vabi k razmišljanju. Ali mi kristjani še znamo in hočemo opravljati to kar je najbolj bistveno? Kaj pa sploh je bistveno za nas?

[Predvajaj]