Bela nedelja – Nedelja Božjega usmiljenja – LETO B (2. velikonočna)

Dragi bratje, drage sestre!
Velikonočni čas obhajamo kar 50 dni. Je to predolgo? Nikakor ne. Ta čas nam preko Božje besede, ki jo je Cerkev izbrala za vsak dan, ponuja veliko možnosti, da se ob evangeljskih likih ali simbolih vedno znova sprašujemo, kakšen odnos imajo z našim življenjem. Ne smemo namreč pozabiti, da naši krščanski prazniki niso neke vrste spominski dnevi, ki jih obhajamo iz roda v rod in se jih veselimo, ampak so najprej in predvsem prazniki vere. Tako tudi ob Veliki noči izpovedujemo vero v Jezusov največji in končni čudež, to je v vstajenje od mrtvih. Premišljevanje teh evangeljskih odlomkov nam zato pomaga gledati na lastno življenje z drugačnimi očmi, z očmi vere. Zato se ne ustavljajmo samo ob praznem grobu, ampak bodimo odprti za vsa srečanja z Vstalim, ki na tolike in tako različne načine nenehno prihaja k nam; z nami je, kakor je sam obljubil, vse dni do konca sveta. Zato je vera v Vstalega v resnici lahko tista “zmaga, ki premaga svet”, kot pravi apostol Janez v 2. berilu.
Evangeljski odlomek, ki govori o Jezusovem srečanju z učenci in o Tomažu, ki ni veroval, dokler se ni sam srečal z Vstalim, je tudi za nas lahko velik klic k spreobrnjenju – od greha k prijateljstvu z Bogom in od nevere k veri. Tomaž jo je izpovedal z besedami: “Moj Gospod in moj Bog!” Jezus pa je v odgovor blagroval tiste, ki verujejo, čeprav niso videli. Bi nas Jezus mogel blagrovati? Če v resnici verujemo, doživljamo darove miru, veselja in upanja. Če so nam ti darovi že dani, jih na to nedeljo prosimo posebej za tiste, ki še nimajo poguma, da bi se vrnili nazaj k Bogu in znova zaživeli življenje Božjih otrok.
Drugi poudarek Bele nedelje je v pomenu, ki ga je tej nedelji leta 2000 dal Božji služabnik papež Janez Pavel II., ki jo je določil za Nedeljo Božjega usmiljenja. Vsakoletno obhajanje te nedelje je za nas priložnost, da vsaj takrat vzamemo v roke papeževo Okrožnico o Božjem usmiljenju, ki jo je napisal že leta 1980 in se poglobimo v njeno vsebino. “Resnica o Bogu, Očetu usmiljenja, kakor se je razodela v Kristusu, nam kaže, kako neizmerno blizu je Bog človeku, zlasti tedaj, ko je ta ogrožen v svojem najglobljem jedru. Zato se mnogi ljudje in mnoga občestva, ki jih vodi živ verski čut, obračajo k Božjemu usmiljenju. K temu jih nagiblje Kristus, čigar Duh deluje na dnu človeških src,” je zapisano v Okrožnici. Dovolimo Kristusovemu Duhu, da bo tudi nam razodel polnost tega Božjega usmiljenja.
Nedelja Božjega usmiljenja je obenem spodbuda k razmišljanju o skrivnosti odrešenja kot o največjem razodetju Božjega usmiljenja do nas. To usmiljenje je veliko in neizmerno, kot je nedoumljiva Jezusova ljubezen do nas ljudi, ki jo je potrdil v vsem svojem trpljenju in v celotnem delu odrešenja. “Z vstajenjem je Kristus razodel Boga usmiljene ljubezni prav zato, ker je sprejel križ kot pot k vstajenju. Ko se spominjamo Kristusovega križa, njegovega trpljenja in smrti, sta zato naša vera in naše upanje uprti v Vstalega …,” saj je “velikonočni Kristus dokončno utelešenje usmiljenja, njegovo živo znamenje,” je zapisal v Okrožnici.
Tretji poudarek 2. velikonočne nedelje pa je v tem, da je ta nedelja tudi “papeška nedelja”. Spominjamo se prve obletnice papeževanja Benedikta XVI. Ko ga je še kot kardinala novinar vprašal, kaj misli o papeški službi, je med drugim poudaril, “da je neka osrednja točka edinosti, kakršno predstavlja papež, nujna”. “Papeštvo ni nekaj, kar bi izviralo iz sposobnosti teh ljudi, temveč da je nad njim neka drugačna moč. Namreč tista moč, ki je bila obljubljena Petru. Sile podzemlja, sile smrti ne bodo premagale Cerkve” (J.R., Bog in svet). Molimo zanj, da nas bo mogel še dolgo voditi h Kristusu.
Naj bo po vsem tem tudi naša zahvala trojna: zahvala za dar vere, ki razsvetljuje pot življenja in daje smisel; zahvala za neskončno vreden dar zakramenta sprave, v katerem se na najbolj oseben način srečujemo z resničnostjo Božjega usmiljenja; in zahvala za sv. očeta Benedikta XVI., glasnika Božje ljubezni, tega najvišjega izraza usmiljenja.

s. Darija krhin