V petek vsi pevci naj pridejo na plano!
Saj res lepo je, ko zapojejo ubrano.
A peti žal ne more čisto vsak,
težko poslušat’ je, če polno je napak.
Zvrsti petja je tol’k, kot je ljudi,
šele pevec pesmi dušo oživi.
Lahko veselo je al’ žalostno zapeta,
lahko je hladna, lahko v toplino je odeta.
Pri notredamkah kar nekaj pevk imamo,
a pojemo rade vse, tudi če čist’ prav ne znamo.
Saj že Prešeren s svojim slavčkom nas uči,
naj vsaka poje, kakor ji srce veli.
Če nimaš dobrega posluha,
si s petjem pač ne moreš služit’ kruha.
Lahko pa poješ in se osrečuješ,
saj brez posluha sebe fušati ne čuješ.
Jaz nisem pevka, kar priznam,
maše brez petja skoraj še imam.
Če dvakrat moli, kdor Bogu poje v slavo,
pa očitno v nebesih to jim je v zabavo.
A eno petje men’ nad vse ugaja
ni najboljše, a iz ljubečega srca prihaja.
Ko zapoje ona, toplina nežna me objame,
ja to lepo petje, je petje moje mame.