↓
 
  • Domov
  • Skupnost
    • Ustanoviteljica
      • Zaupanje in tveganje
    • Slovenska provinca
    • Mednarodnost
  • Duhovnost
    • Dom matere Terezije
      • O domu
      • Dogodki
      • Skupine
      • Utrinki
    • Molite z nami
    • Duhovna misel ob nedeljski Božji besedi
  • Vrtec Antonina
  • Kontakt
  • Intranet
  • Prijava

Šolske sestre de Notre Dame

"Služimo Troedinemu Bogu vse življenje z veseljem!" (bl.M.T.)

  • Blog
    • s. Cirila
    • s. Darija
    • s. Irena
    • s. Ivica
    • s. Karmen
    • s. Magda
    • s. Marjeta
    • s. Marjetka
    • s. Slavka
  • Shalom
    • Refleksija o SOLIDARNOSTI
    • Poročila NGO
    • LAUDATO SI
    • Listina o Zemlji
      • O nastanku Listine
    • S. Antonina Kratochwil
  • Veroučni kotiček
    • Mala veroučna knjižnica
      • Naredi si knjižico
        • 8 stransko
        • 16 stransko
        • 64 stransko
        • 32 stransko
        • Raznovrstnih oblik
      • Molitve in obrazci
      • Božja beseda
      • Marija
      • Sveti časi
      • Zakramenti
      • Zgodbe
      • Svetniki
      • Modrost srca
      • Duhovna rast
      • Naša karizma
    • Delovni listi
      • Delovni zvezki
      • Interaktivni
        • Prijava v spletni veroučni zvezek
      • Križanke
      • Molitev
      • Sveta maša
      • Sveto obhajilo
      • Sveta spoved
      • Nebeški zavetniki
      • Ustvarjalne ideje
    • Video
      • Poglejmo v Sveto Pismo
      • Veroučne pesmi
      • Naredi.si
  • Fotoalbum
  • Knjiga gostov

Post navigation

<< 1 2 … 20 21 22 23 24 25 >>

Dežek

Šolske sestre de Notre Dame Posted on 18. 4. 2004 by s. Cirila Hostnik23. 5. 2021

Mihec se tiho k mami stiska,
ko zagrmi in se zabliska,
v strahu se navzgor ozira,
kdo neki vreme to nadzira.

“A priletiš kar iz neba,
ti mala dežna kapljica?
Mar v nebesih kdo se joče,
in kuharca z lonci gor ropoče?”

“Ali se pa se kdo tušira,
samo od kje ta blisk potem izvira?”
Spet pošteno zagrmi,
Mihcu strah gre do kosti.

Nežno mami ga objame,
“Mar jezi se Bogec name?
Res sem včasih mal lagal,
me Bog pa zdaj bo kaznoval?”

Pritisne mati lice k njemu
in zapoje mu v objemu:
“Tiho, tiho dežek pada,
da se odžeja travca mlada.

Grmi in bliska in dežuje,
a Jezus tu prav nič ne kaznuje.
Marija rožice zaliva,
pa še zdraven mal poliva.

Za grmenje Bog je kriv,
saj kegljat se je učil.
Da vse ostalo bi za spomin,
par slik nardi še njegov sin.”

Posted in Blog, Pesmi | Leave a reply

Post navigation

<< 1 2 … 20 21 22 23 24 25 >>
©2025 - Šolske sestre de Notre Dame - Weaver Xtreme Theme
↑