Ker sraka se tako šopiri
ne pusti, da bi še k’teri,
jutru pesmico zapel,
saj sliši se le sračji spev.
Ko pa sraka se umakne,
da grlo malo si poplakne,
zažvrgolijo ptički mali,
ki do zdaj so počakali.
Sinička nežno se oglaša,
a vrabček hitro jo prekaša,
še taščica lepo zapoje,
žolna potrka na deblo svoje.
Še murnčki malo začvrčijo,
ko ritke iz luknjic pomolijo,
na tiho kužek še zalaja,
da ne zmoti jutranjega raja.
A glej, že so se vrnile,
grde srake vsiljive,
zdaj spet samo njih se sliši,
ah, je pa že boljše bit’ v hiši.