Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji.

Naslednja podružnica je sledila leta 1928 v Šentjerneju na Dolenjskem, kjer sta bila še istega leta ustanovljena kmetijsko-gospodinjska šola in otroški vrtec. Leto za tem, so sestre prevzele delo v Krekovem kulturnem in mladinskem domu na Jesenicah ter hkrati odprle otroški vrtec v bližnji Hrušici. V letu 1937 sta bili ustanovljeni podružnici na Bledu in v Žireh. Tudi v teh krajih so sestre imele gospodinjsko šolo in vrtec.

Šolsko in vzgojno delo je tudi v medvojnem času ostalo glavno področje delovanja Šolskih sester de Notre Dame, vendar zaradi odklonilnega stališča jugoslovanske zakonodaje do privatnega šolstva, razen gospodinjskih šol sestre niso ustanavljale novih izobraževalnih ustanov. Dejavnost na podružnicah je bila predvsem vzgojno – socialne narave. Skoraj na vseh krajih so poleg že omenjene dejavnosti organizirale podaljšano bivanje za šoloobvezne otroke ter privatno poučevale glasbene instrumente, tuje jezike, matematiko, stenografijo in strojepisje.