»Vsa božja dela zorijo počasi in v trpljenju, po­tem pa toliko bolj trdno stojijo in toliko lepše cveti­jo.« (M. Terezija) »Redovna skupnost je predvsem skrivnost, ki jo je treba sprejeti s hvaležnim srcem v jasni razsežnosti vere« (BZS 12).Tako je bila sprejeta in tako je zaživela tudi kon­gregacija šolskih sester de Notre Dame, ko je Karo­lina Gerhardinger, z redovnim imenom Marija Te­rezija Jezusova, 24. oktobra 1833 še z dvema dek­letoma začela skupno redovno življenje v kraju Neunburg vorm Wald na Bavarskem. Skupnost je zaživela, ker je božji klic našel odgovor v srcih ljudi, ki so bili močni v veri, daljnovidni in pogumni v dejanju. In iz tega medsebojnega prepletanja božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes.

Življenje in delo prve skupnosti je bilo prežeto z apostolsko in osebno duhovnostjo ustanoviteljice; ta duhovnost je oblikovala njihovo življenje in glo­boko vplivala na mnoge druge. Iz hrepenenja, da bi bili vsi eno v Bogu, je M. Terezija utemeljila kon­gregacijo v evharistiji, jo zasidrala v uboštvu in jo posvetila Mariji. Žena globoke vere, ki je vedno iskala božjo voljo, se je borila za edinost v naši medna­rodni skupnosti in odgovorila na nujne potrebe, ko je posebej skrbela za uboge in vzgajala s širokim pogledom na svet. Sama je iz rodne Bavarske pope­ljala prve sestre v enajst dežel Evrope in na ameriško celino. Na potrebe časa so sestre odgovorile z vzgo­jo deklet predvsem v osnovnih šolah, pa tudi v sirotišnicah, dnevnih zatočiščih in strokovnih šolah. Prav tako so vzgajale bodoče učiteljice in utirale pot razvoju otroških vrtcev. Za dekleta, ki so delala po tovarnah, so ustanavljale domove in poskrbele za večerne šole, v katerih so dobile osnovno izo­brazbo.

Svoje vzgojno delo opravlja kongregacija Šolskih sester de Notre Dame tudi danes v Evropi, obeh Amerikah, Aziji in Afriki, seveda prilagojeno novim razmeram in potrebam. Danes dajemo največji pou­darek skrbi za uboge, kar je razvilo vzgojno in misi­jonsko dejavnost kongregacije zlasti v deželah Latin­ske Amerike in v Afriki.

Je ideal blažene matere Terezije Jezusove privlačen tudi danes? Kako bi delala danes? Čemu bi dajala prednost? Ta in podobna vprašanja so za nas nenehen izziv, da bi izvrševale svoje poslanstvo v apostolskem služenju, usmerjenem v vzgojo, prepričane, kot je bila naša ustanoviteljica, da je mogoče svet spremeniti samo, če se spremenijo ljudje, da kot ona delujemo v šolah in na drugih področjih, v katerih je vzgoja posebno nujna; da kot ona nikogar ne izključujemo iz svojih skrbi; da smo po njenem zgledu posebej pozorne do otrok, mladine in žena, pri vsem svojem delu pa si prizadevamo za celost­no vzgojo človeka.

Ideal je velik, zato se zavedamo, da je temelj in središče našega osebnega, skupnega in apostolske­ga življenja naše združenje z Bogom. Tako je mo­litev naš stalni odgovor na nenehni božji klic k po­slanstvu, h kateremu nas mati Terezija spodbuja z besedami: »Služimo troedinemu Bogu vse življenje v veselju, poslušajmo ga in ljubimo ga nad vse.«

s. Darija Krhin