28. navadna nedelja – LETO C

Dragi bratje, drage sestre! Razlagalci Svetega pisma pravijo, da je evangelij, ki ga je napisal evangelist Luka, na poseben način radostna vest za vse, ki so v katerikoli stiski, ki so potrebni veselja, upanja, ozdravljenja in odrešenja. Z ozdravitvijo desetih gobavih mož je Jezus to ponovno pokazal in potrdil, kako so mu blizu ponižani, bolni, izrinjeni na rob družbe. To so gobavi tudi bili: dobesedno so bili izključeni iz družbe in se niso smeli približati ljudem. Zato evangelist pravi, da so od daleč “na ves glas govorili: Jezus, Učenik, usmili se nas!”

Morda je dobro, da se ustavimo ob nekaterih podrobnostih, ki jih prinaša evangelij. Z besedo ‘gobavec’ ni mišljena samo gobavost v današnjem pomenu, ampak več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost. Táko “gobavost”, ki je izključevala iz skupnosti, so Judje imeli za Božjo kazen in znamenje, da je človek, ki ga je doletela, grešnik. Torej so bili ti nesrečneži dvakratno ožigosani.
Druga taka podrobnost pa je, da so Jezusa klicali po imenu: “Jezus, Učenik, usmili se nas!” Ti možje so prvi, ki kličejo Boga po imenu. Kasneje srečamo še dva, ki izgovarjata Jezusovo ime. Prvi je slepi berač Bartimaj, ki je sedel ob poti. Ko je slišal, da prihaja “Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: ‘Jezus, Davidov sin, usmili se me’!” (Mr 10,47). Drugi pa je razbojnik na križu: “Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo” (Lk 23, 42). Klicati nekoga po imenu pomeni biti v prijateljstvu z njim in od njega pričakovati pomoč in odrešenje. In Jezus je Bog, ki rešuje. V klicanju Jezusovega imena je izražena vera. Zato jo slutimo tudi v klicu desetih gobavih. Kot vemo, jih Jezus ni takoj ozdravil, ampak jim je naročil, naj gredo in se pokažejo duhovnikom. Verovali so in so šli in med potjo so bili ozdravljeni. Po tem ozdravljenju pa se je zgodilo tisto, kar je bistveno sporočilo tega evangeljskega dogodka. Eden se je vrnil “in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan”; “tujec”, kot je rekel Jezus. Njegovo vero je Jezus pohvalil z besedami: “Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.”
Kaj je bilo posebnega v Samarijanovi veri? Razumel je, da je odrešenje samo v srečanju z Jezusom, Odrešenikom. Zato se je tudi vrnil k njemu in se mu zahvaljeval. Beseda, ki jo evangelist Luka uporablja, da izrazi čustva ozdravljenega, je ista, iz katere izhaja evharistija, in pomeni dati hvalo, ki je namenjena Bogu samemu. Ozdravljeni je torej razumel, da je Jezus Bog, ker ga je mogel ozdraviti in zato tisti, ki ga je Bog poslal. Zanj tudi ni bil več tempelj kraj, kjer naj bi se zahvaljeval; moral je priti do Jezusa. Jezus in samo on je tisti, ki rešuje; ‘prostor’ srečanja človeka z Bogom je torej v osebi Jezusa Kristusa. Zato je pravi pomen tega evangeljskega dogodka v tem: odkriti Jezusa, verovati, da je on Bog z nami in da je v njem odrešenje – kar je končno bistvena vsebina vere. Ali kot bi rekel véliki sv. Ambrozij: “Večno življenje je biti s Kristusom, kajti kjer je Kristus, tam je kraljestvo.”
Kaj pa mi? Tudi mi smo povabljeni z vsem srcem slediti zgledu tega “tujca” in prositi: Jezus, Učitelj, usmili se me. Pomagaj mi, da vstopim v pogovor s teboj, ki osrečuje; da se prepustim tvojemu vodstvu, ki me edino varno vodi skozi življenje; da dopustim, da me ti notranje ozdraviš. Če ti postaneš Gospod mojega življenja, bom dosegel/a večno življenje, tu, na zemlji, pa bo moje življenje popolnoma drugačno. Pod tvojim pogledom se bom prav zavedal/a svoje revščine in svojih grehov. Ker “žeje ne poteši kozarec vode, ampak je treba priti do izvira”, mi pomagaj videti darove, s katerimi obdarjaš moje življenje in se ti tako zares približati. Predvsem pa mi pomagaj, da iz mojih ust in iz mojega srca ne bo izginila hvaležnost tebi, velikemu Darovalcu, Bogu mojega življenja. Naj se ne neham hraniti iz vira življenja, iz evharistije, ki obsega ves duhovni zaklad Cerkve, tebe, Kristusa samega. In ker sem sam/a v tem srečen/a, naj ne pozabim tudi drugih voditi na to pot sreče; tudi s to besedo.

s. Darija Krhin