Naša Gospa Bavarske iz Altöttinga – Marijina Božja pot kot vir upanja

Podoba Naše Gospe iz Altöttinga, črna Marija, zelo cenjena več kot 500 let, je bila najdražja tudi naši materi Tereziji. Kaj ji je ta ljubezen do Marije dejansko pomenila?

»V Jezusu! To sedaj pišem v Jezusu, ki mi je izkazal  nepopisno milost in mi razodel svoje uboštvo, težave, trpljenje, zaskrbljenost in potrebe! Ne morem opisati svojega notranjega miru. Sedaj sem v Jezusu! Jezus sme storiti z menoj, kar hoče; vanj zaupam. “Ostani v meni, jaz ostajam v tebi” (prim. Jn 15,4). Na njem bom gradila« (16. 3. 1822).

Te besede z duhovnih vaj 25-letne Karoline Gerhardinger izražajo mistično izkustvo, ki je spremenilo njeno življenje. Ta tako notranji odnos z Jezusom je bil vir njene želje, da bi Jezusovo poslanstvo sprejela za svoje. Njena predanost Jezusu je temeljila na Marijini popolni predanosti izpolnjevanja Božje volje. Ker so bile Karoline oči tako močno uprte v Jezusa, je mogla razumeti tudi to Marijino držo. Kot mati Terezija je kasneje vzgajala dekleta v prepričanju, da more Bog tudi v njih delati velike stvari, kot jih je storil v Mariji. Ta ideal je spodbujala tudi pri svojih sestrah.

Blaženi materi Tereziji Jezusovi so bili pri srcu svetopisemski stavki, ki se nanašajo na Marijo:

1)      V času velikega veselja se je pogosto sklicevala na Marijino hvalnico Magnifikat.***

2)      Njena ljubezen do Marije se kaže tudi v tem, da je besede iz Janezovega evangelija: “Karkoli vam reče, storite” (2, 5) vzela za moto kongregacije.

3)      V času preizkušenj si je pogosto priklicala v spomin Marijino zvestobo, ko je stala pod Jezusovim križem (Jn 19,25); tako je obnavljala svoj pogum.

4)      Mati Terezija je gledala na Marijo kot “predstojnico” kongregacije, v njej pa je videla tudi svojo zaupnico in pomočnico pri vseh poslih, od problemov z duhovniki do pravniških zadev. Marija je bila njena Mati, vzor in draga prijateljica. Sanje, ki jih je imela ena od sester, so ji prinesle zaupanje v Marijino varstvo med pogajanji z nadškofom glede Pravila.

23. julija 1828 je duhovnik klečal v globoki zbranosti pred podobo Naše Gospe milosti v cerkvi v Altöttingu. Verjetno je prosil za zelo veliko milost, kajti njegov obisk je bil dolg in zbran. Prosilec je bil Franc Sebastijan Job, dvorni kaplan in spovednik avstrijske cesarice… Istega dne, ko je svoje prošnje polagal pred Našo Gospo iz Altöttinga oče Job, je pred svojim škofom klečal mlad bogoslovec, Matthias Siegert, da bi postal duhovnik.

Ko je mati Terezija leta 1838 spremljala prvih pet sester na novo postojanko v Hohenthann, so se ustavile v Regensburgu, da bi molile na grobu škofa Wittmanna. Ob tem obisku je živo začutila, da mora v svetišču v Altöttingu posebej moliti za svoje rojstno mesto Stadtamhof. Pomožnega škofa Urbana je prosila za dovoljenje za romanje v Altötting, pri čemer jo je spremljala s. Walburga, 72-letna nekdanja Korna sestra iz Stadtamhofa.

Predno je mati Terezija leta 1847 odšla na pot v Ameriko, je poslala pet kandidatk na romanje v Altötting, da bi molile za blagoslov na tem misijonarskem potovanju. Njena želja, da bi bila Naša Gospa iz Altöttinga posebna priprošnjica za misijon v Ameriki, je pomembna za Šolske sestre de Notre Dame v njihovem odnosu do Marije. 

*** München, 30. oktober 1878

J!M!

Drage sestre!

(Pismo (5328) je bilo namenjeno sestram v Altenbuch-u; morda je bilo poslano tudi drugim skupnostim.)

»Ker vam pošiljam obljubljeni nagovor apostolskega nuncija (nadškof Gaetano Aloysius Masella), bi rada dodala še nekaj besed v zahvalo za pisma, ki ste mi jih poslale iz svojih postojank. Ne poznam ničesar boljšega, kot da vam v skrben premislek priporočim čudovite besede hvalnice Magnifikat.

Vem, da prepoznavate veliko milost, ki vam je bila dana v vašem svetem poklicu. Zatorej z blaženo Devico Marijo slavite Boga, ki vas je imel za vredne biti za vedno neveste in je v vas vtisnil sijoč pečat, da ste tako razpoznavne od vseh drugih članov Cerkve za vso večnost.

Premislimo tudi drugi del Magnifikata – svojo revščino in potrebe, svojo nizkost in nepopolnost, s čimer prihajamo pred trikrat svetega Boga. Prosimo Boga, naj prijazno gleda na nas in nam izkaže pomoč, ki jo je nekoč obljubil ponižnim in malim.

Drage sestre! Priznajmo, da smo uboge dekle in služabnice, nevredne, da se Bog ozira na nas, ampak da smo dolžne zvesto služiti vse dni svojega življenja v tistem kraju, v katerega nas je poslala sveta pokorščina in pri tistih dolžnostih, ki so nam pokazane preko najsvetejše Božje volje. Tako delajmo in ne sprašujmo za kaj več ali za boljše. Delajmo zvesto in marljivo v Gospodovem vinogradu, ne da bi nas skrbelo, kaj delajo drugi. Namesto tega si preprosto prizadevajmo za svojo lastno svetost in popolnost, kot to predpisuje naše sveto pravilo.

Če delo postane naporno in težko, nas bo Božji Ženin poklical iz tabernaklja: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28).  V Najsvetejšem zakramentu nam Jezus daje kruh močnih, kot tudi tolažbo, luč in moč. S pogumnim srcem moremo torej nositi na Kalvarijo križ, ki nam ga je naložil Jezus, dokler nam ne bo odbila zadnja ura in se nam bodo odprla vrata  večnosti.

Potem se bo v nas uresničil tudi tretji del Magnifikata. Vsi rodovi nas bodo blagrovali tako, kot je to izraženo v osmih blagrih: ubogi v duhu, s katerimi delimo kruh revnih; čistega srca, s katerim zemljo zavračamo za nebesa; žalostni, v čemer žrtvujemo svojo lastno voljo v pokorščini; usmiljeni, s katerimi smo posvetili vse svoje življenje vzgoji in pouku mladih; miroljubni, ker smo izbrali skupno življenje, da bi s prijaznostjo in prijateljstvom, s sestrinsko ljubeznijo in potrpežljivostjo prenašali napake drugih in izpolnili novo zapoved, ki nam jo je dal Bog. Bog naj nas usliši, da se bomo nekega dne pridružile zboru angelov in devic v petju čudovitega Magnifikata, z drago Božjo Materjo.«

Naj vas Jezus blagoslovi!

 Marija Terezija Jezusova

»Ne opuščajte molitve in ne izgubite zaupanja v Marijo, ki nam vedno pomaga« (M.T.).

“Marija, presveta Božja Mati, naj nas sprejme v svoje varstvo!” (M.T.)

Mariji izkazovano češčenje je najvarnejša in najkrajša pot, ki nas privede v konkretno bližino h Kristusu. V premišljevanju njenega življenja v vseh njegovih obdobjih se naučimo, kaj pomeni živeti za Kristusa in s Kristusom v vsakdanjosti.              

Hans Urs von Balthasar