Peta velikonočna nedelja: 14. 5. 2006: LETO B

Dragi bratje, drage sestre! V evangeliju pete velikonočne nedelje večkrat slišimo Jezusovo povabilo: “Ostanite v meni.” Za ponazoritev teh svojih besed je uporabil podobo vinske trte. Tudi ta podoba je bila blizu ljudem, ki jim je oznanjal svoj nauk. Jezus je rekel, da je on “prava vinska trta”, njegov Oče pa je vinogradnik. S trditvijo, da je on “prava vinska trta”, je povedal več stvari; najprej, da obstajajo tudi taki voditelji ljudstva, ki mu ne želijo dobro in zato povezanost z njimi ne more prinašati sadov. Če je on trta, potem smo mi, ki verujemo vanj, mladike na tej trti. S tem, ko je svojega Očeta imenoval vinogradnik, je pokazal na skrivnostno vlogo trpljenja v življenju, kajti vsak vinogradnik ob koncu zime trto obreže; seveda z namenom, da bi potem lahko rodila več sadu. Končno pa je s to primero pokazal, da sta usoda in rodovitnost mladik odvisni od njihove življenjske povezanosti s trto: če so z njo povezane, rodijo obilo sadu, drugače pa jih odrežejo in ne služijo ničemur; vržejo jih v ogenj in zgorijo.
Podoba ima velik pomen za naše krščansko življenje, ker razodeva njegovo bistvo: našo povezanost z Jezusom, v katerega verujemo. Z njim kot trto smo povezani, če ostanemo v njegovi ljubezni, če verujemo vanjo, če se ji izročimo in če njegove besede ostanejo v nas. Prav tako pa smo podobni odtrganim mladikam vinske trte, ko več ne verujemo v Kristusa in njegovo ljubezen, ko ljubezen do nekoga ali nečesa prevzame mesto, ki bi ga moral v našem srcu imeti on in ko več ne verujemo v njegove besede. Povezanost s Kristusom bi lahko primerjali odnosu med zakoncema: odnos med njima se utrdi z ljubeznijo; prav ta odnos pa se lahko uniči, kadar med njima ni ljubezni ali kadar na njeno mesto stopi druga ljubezen.
Najpomembnejše v odnosu, ki ga je Jezus ponazoril s primero o pravi vinski trti, torej je, da ostanemo v njem: “Ostanite v meni in jaz v vas,” je vabil Jezus. Njegovo vabilo velja vedno, in je danes prav tako – ali pa še bolj – aktualno, kot je bilo v času, ko ga je sam oznanjal. Ostati v Jezusu namreč pomeni pogovarjati se z njim; pomeni moliti in biti z veseljem v njegovi družbi ter “delati, kar mu je všeč”, kot pravi apostol Janez. Kajti – kot je Jezus sam zatrdil: “brez mene ne morete ničesar storiti”. Gre za zelo pomembno odločitev, ki je v resnici naša odgovornost: to je, ostati povezani s trto, ali pa se od nje ločiti. Na ljubezen moremo odgovoriti samo z ‘da’ ali ‘ne’. Naša nenehna rast in naš končni blagor je samo v pritrdilnem odgovoru na to Božje povabilo. Samo če dovolimo Kristusu, da iz našega življenje odstrani vse to, kar nas vznemirja in odvrača od njega, smo dovolj pripravljeni, da moremo prejeti polnost njegovega Božjega življenja. Njegova beseda nas očiščuje in rešuje naših strahov, sebičnosti, dvomov, navezanosti na greh in tudi napačnega zanašanja nase. Če iskreno pogledamo v svoje življenje, se pa zavemo, da to notranje očiščenje ni storjeno s silo, ampak z blagostjo Jezusovih besed – seveda, kadar se jim odpremo in se jih držimo.
Jezusovo povabilo, naj ostanemo v njem, pa velja tudi za skupnosti verujočih, za naša župnijska občestva. Vabi nas, da se vprašamo, v kaj postavljamo svoje zaupanje: ali v močno, tesno življenjsko povezanost s Kristusom, ali pa bolj v učinkovito organizacijo, v novo tehnologijo, v povezanost s tistimi, ki imajo moč in oblast? Prav je, da poveličujemo delo, se veselimo dosežkov znanosti, tehnike ter človekove sposobnosti in poklicanosti, da sodeluje pri Božjem stvariteljskem delu. Tudi pri evangelizaciji je prav, da kar najbolje uporabljamo sredstva, ki jih nudita tehnika in človeško delo. Če bi sveti Pavel danes oznanjal evangelij, bi za to delo prav gotovo uporabljal sredstva družbenega obveščanja; toda tudi danes bi oznanjal Kristusa in to križanega. Tudi danes bi zaupal vanj in samo vanj: “Vse premorem v njem, ki mi daje moč.” Na to ne bi smeli pozabiti posebej v času, v katerem mnogi mislijo, da je “bolje biti s tistim, ki zmaguje, kot s tistim, ki misli in moli”. Bodimo med slednjimi, povezani s Kristusom kot mladike s trto; to naj bo način našega bivanja in veselje našega življenja.