Pozdravljeni,
” naš Bog je Bog odnosa,” pravijo priznani krščanski misleci in teologi.
Že v Svetem pismu stare zaveze se prerok čudi in pravi: “Nobenemu narodu ni Bog tako blizu kot je nam naš Gospod, ki nas sliši, kadarkoli ga kličemo.” Nemški pesnik Martin Buber ga imenuje “naš veliki TI”.
V tednu molitve za duhovne poklice smo. Četrta velikonočna nedelja je že 40. svetovni molitveni dan za duhovne poklice.
Bog človeka nagovarja in vedno znova se čudimo, koga in s kakšnim poslanstvom pošilja na ta naš svet. Ko mislimo in govorimo o duhovniškem, redovniškem, misijonarskem poklicu, ga kar nehote postavljamo tja nekam – nad zemljo. Skoraj nebeščanom ob bok.
Spómnim se, da so se mi zdele redovnice, kadarkoli sem jih videla, kot neka višja bitja – skoraj nezemeljska. Vedno so bile nasmejane, vedno ustrežljive. Ko smo jih obiskali, so nam postregle s čudovitimi piškoti in čajem in spomnim se, da sem jih slišala peti v kapeli – angelsko se mi je zdelo. Tako sem že kot otrok govorila, da bom šla tudi jaz v samostan, saj tam sestre niso nikoli slabe volje. Joj – vsako napako, ki sem jo videla pri sebi, sem jemala kot dokaz, da me Bog ne želi v samostanu. Kot otroku mi je bilo zelo hudo. Vse do mladostniških let, ko sem začela svoje napake izrabljati zato, da bi Gospodu dokazala, da se je zmotil, ko mi je v srce položil željo po samostanu. Vedno, ko sem ga kaj polomila, sem rekla: “Vidiš, taka sem, res nisem za tja, pokliči katero drugo.” Veste, še predloge sem mu povedala, po imenih. Pa hrepenenje je ostalo, želja je bila močna in mislim, da ne bom nikoli pozabila miru, ki se je nasélil v moje srce, ko sem končno le prišla tja, kamor me je vleklo. Ko me sedaj kdo vpraša, zakaj vztrajam in kdo je kriv, da sem redovnica, me vedno spravi v zadrego. Resničen odgovor je: “Moj Bog”. Odgovor je pravi, toda, kadarkoli ga izgovorim ali le želim izgovoriti, čutim, da me presega. Presega me On, ki dela čudovite reči. Presežnost s katero me obdaja, mi je varstvo, zavetje, izziv in gotovost, da me sprejema tako kot sem. Hkrati pa čutim globoko povezanost z vsem stvarstvom. Bog nas je želel – nismo zato, ker bi si zaslužili biti, ne; živimo zato, ker nas je v življenje poklicala Božja ljubezen. Naj bo življenje še tako polno težav in bridkosti. Karl Mauser, argentinski izseljenski pisatelj, je v eni svojih knjig zapisal: “Muka je Božje sonce, ki dozoreva, kar srce spočne. Bog ljubi samo kleno in zrelo.” Prosim vas, molite za vse, ki se kalimo in zorimo v duhovnih poklicih in za te, ki jih Bog kliče, pa še čakajo moči za odgovor.

Blagoslovljen teden vam želim!