“Gospod, tudi nam pomnoži vero!”
27. navadna nedelja – LETO C – Rožnovenska nedelja
Dragi bratje, drage sestre!
Kaj je vera? Če bi nas nekdo izzval s tem vprašanjem, kaj bi odgovorili? Bi bil naš odgovor v naštevanju značilnosti vere? Da je božji dar, nadnaravna krepost, ki jo vlije Bog? Da je človekova osebna pritrditev celotni resnici, ki jo je Bog razodel? Da za kristjana verovati v Boga pomeni obenem verovati v njegovega Sina Jezusa Kristusa? Sveti Tomaž Akvinski pravi, da je “verovati dejanje razuma, ki pritrdi Božji resnici na ukaz volje, ki jo Bog nagiblje z milostjo”. Pismo Hebrejcem pa pravi: “Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo,”(1,1) s čimer hoče reči, da je vera predvsem oseben odnos med verujočim in Bogom. “Če naj bo odgovor vere človeški, ga mora človek dati ‘Bogu prostovoljno’ … Bog kliče ljudi, da mu služijo v duhu in resnici; zato jih to klicanje sicer obvezuje v vesti, prisili jih pa ne,” trdi 2. vatikanski cerkveni zbor (prim. VS 10-11). Pri tem je pomemben še en vidik, ki ga apostol Pavel izrazi z besedami: “Vera je iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi” (Rim 10,17).
Te misli se ponujajo ob prošnji apostolov Jezusu, naj jim “pomnoži vero”, prošnji, ki jo prinaša evangelij 27. nedelje med letom. Kaj je končno prava vera, tista, ki bi jo bilo dovolj, če bi bila velika kot “gorčično zrno”? Da z vero zmoremo vse, je potrdil Jezus sam, ko je očetu božjastnega dečka dejal: “Glede tega ‘če moreš’ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje” (Mr 9,23). Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: “Verujem, pomagaj moji neveri!” Oče je prosil Jezusa, naj ga reši njegove nevere, oziroma naj pomaga njegovi slabotni veri. Morda bi morali to prošnjo z zaupanjem tudi sami večkrat ponavljati. Ob tem bi se zavedli, da je vera kot majhno seme, v katerem pa je veliko življenjske moči in poguma, ki ga potrebujemo. Vera je predvsem naš odnos do Jezusa Kristusa. Kadar jo tako doživljamo, smo tudi sami prepričani s sv. Pavlom: “Vse zmorem v njem, ki mi daje moč” (Flp 4,13). Vera je tista moč, ki stori, da ne zaupamo samo sami vase, ampak smo odprti za Božje delovanje v svojem življenju. Kot pravi drugo berilo, nam “Bog ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti” (2Tim 1,7), da bi v življenju imeli “za vodilo besede zdravega nauka …, v veri in ljubezni do Kristusa Jezusa” (1Tim, 1,13).
Vera pa se hrani iz redne molitve, zakramentov ter branja in premišljevanja Svetega pisma, to je, Božje besede. V mesecu, ki smo ga dobro začeli, je poleg tega ‘hrana’ naše vere tudi rožni venec, ki ga mnogi imenujejo “katekizem preprostih ljudi, katekizem družine”. Marijin rožnovenski mesec nas vabi, da bi rožni venec ne le molili, ampak tudi živeli. Skrivnosti rožnega venca so vzete iz evangelija, zato je tudi ta molitev povabilo, naj živimo evangelij. Če bomo trideset dni zavzeto molili in živeli to, iz česar se napaja naša molitev, se bo ob koncu moralo nekaj poznati. Premišljevanje skrivnosti rožnega venca pa nam daje moč, da svoje življenje vedno bolj oblikujemo po Jezusovem.
Rožni venec nekateri imenujejo “psalterij Device Marije” in je ena najbolj priljubljenih molitev h Gospodovi Materi. Rožni venec je molitev, ki ima svetopisemski značaj, saj je osredotočena ob premišljevanju odrešenjskih dogodkov Kristusovega življenja, kateremu je bila tesno pridružena Devica Marija. Glede vrednosti in učinkovitosti te molitve obstajajo številna pričevanja pastirjev in ljudi svetniškega življenja. Morda tudi sami vemo zanje; še bolje pa je, če že iz lastne izkušnje poznamo vrednost te molitve in verjamemo v njeno moč. Ob tem ne pozabimo tudi tega, kar je pred leti zapisal sedanji papež in lepo osvetljuje prav pobožnost do Božje Matere Marije: “Gotovo ni nobeno naključje, da danes znova prihaja do velike naklonjenosti do Marije, ki nam krščanstvo približuje na zelo ljubezniv način in ki nam kot mati zares znova kaže vrata vanj.” Mislimo na to, ko bomo osebno ali skupaj, doma ali v cerkvi, molili rožni venec. Marijo pa obenem prosimo za dar močne, žive vere.
Da bi se nam odprle oči!
26. navadna nedelja – LETO C – SLOMŠKOVA NEDELJA Dragi bratje, drage sestre! Če smo vsaj malo pozorni na evangeljske odlomke, ki jih sedaj poslušamo ob nedeljah, lahko hitro opazimo, da je Jezus svojim poslušalcem rad govoril v prilikah. Evangelist Matej pravi dobesedno: “Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike” (13, 34). Prilike so v pomoč tudi nam, da se vprašamo: Kdo … » Več …
Intenzivno krščanstvo
25. navadna nedelja – LETO C Dragi bratje, drage sestre! Spet smo postavljeni pred nov izziv: krščanska vera zahteva vsega človeka, saj Bog želi, da smo kristjani ljudje, ki se zavedamo svojega poslanstva in odgovornosti v konkretnem svetu, v katerem živimo. Zato nas je v svoji previdnosti vanj postavil. Na to misel nas navaja Jezusova prilika iz evangelija 25. nedelje med letom. Z njo smo postavljeni pred izbiro med Bogom … » Več …
Blagor mu, kdor se ne spotakne nad Jezusom!
14. navadna nedelja – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Božja beseda 14. nedelje med letom nam ponuja v premislek več stvari. Ob njej bi lahko premišljevali o neveri, to je, o nesposobnosti nas ljudi, da bi sprejeli razodevanje Boga v preprosti vsakdanjosti. Naslednja misel bi lahko bila ljubezen do Boga, ki je bila resnična gonilna sila prerokov. Razmišljali bi lahko o čudenju vere, pa o zavračanju, ki je delež … » Več …
Vera v Boga življenja
13. navadna nedelja – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Božja beseda 13. nedelje med letom nam ponuja več pomembnih poudarkov, ki naj bi si jih od nedeljskega bogoslužja vzeli kot popotnico v svoj življenjski vsakdan. Najprej je to vera, ta Božji “dotik”, če smem tako reči, ki človeka odrešuje; vera kot odgovor razodevajočemu se Bogu. Ženi, ki jo je Jezus rešil krvotoka, je rekel: “Hči, tvoja vera te je … » Več …
Človek in njegov Bog
12. navadna nedelja – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Evangeljski odlomek 12. nedelje med letom je eden tistih, ki si ga kaj lahko predstavljamo v vsej njegovi dramatičnosti. Če se vanj nekoliko bolj poglobimo, nas bo verjetno prevzelo kar nekaj podrobnosti. Najprej to, da je bil Jezus z učenci v čolnu: “Vzeli so ga v čoln, kakor je bil,” poroča evangelist. Če trditev obrnemo nase, smemo reči, da je … » Več …
Bog daje rast semenu
11. navadna nedelja – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Evangeljski odlomek 11. nedelje med letom s kratkima prilikama o semenu, ki ga človek vrže v zemljo in o gorčičnem zrnu prinaša močno sporočilo o Cerkvi in njeni rasti, v katero smo vključeni mi vsi. Evangelist na koncu odlomka poudari, da je Jezus “govoril besedo v mnogih takih prilikah, kakor so jo pač mogli poslušati; a svojim učencem je posebej … » Več …
Srce, v katerem je vir življenja
SRCE JEZUSOVO – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Cerkev na praznik Srca Jezusovega takole moli: “Dobri Oče, danes častimo srce tvojega ljubljenega Sina in slavimo izredne darove njegove ljubezni. Naj iz tega vrelca Božje dobrote prejemamo obilje milosti.” Čeprav češčenje Srca Jezusovega ne spada med razodete verske resnice, je prav to češčenje potrditev neskončne ljubezni Boga, s katero spremlja vsakega človeka in vse ljudi. Leta 1956 je papež Pij … » Več …
“To delajte v moj spomin”
Sveto Rešnje Telo in Kri – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Ali je res praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi samo nekaj dodatnega v cerkvenem letu, kot menijo nekateri, češ, da je vsaka nedelja, vsaka sveta maša živ spomin Kristusovega telesa in krvi, ki je bilo darovano za nas? Ta praznik nikakor ni samo dodatek, saj je “evharistija srce in vrhunec življenja Cerkve”. Zato je prav, da je tudi … » Več …
Srečanje z Bogom je praznik
8. navadna nedelja – LETO B Drage sestre, dragi bratje! Na svetu je več religij, veliko starih in novih filozofij, pa kljub temu so pojmi, ki jih ima človek o Bogu, lahko samo dvojni: z ene strani je človekov Bog, z druge strani pa Bog Svetega pisma. Bog, ki si ga ‘ustvari’ človek, je skrivnosten, drugačen od sveta; kadar pa si ga predstavi kot osebo, je mogočen, gospodar, kateremu je … » Več …
Binkošti – konec in začetek
BINKOŠTI – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Binkoštni praznik bi morda smeli imenovati osma ali zadnja velikonočna nedelja. “Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot Božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha” (KKC 731). Ko ga je obljubil, je s tem svojim učencem dal zagotovilo za čas po … » Več …
Edinost verujočih – edinost med Očetom in Sinom
Sedma velikonočna nedelja: 28. 5. 2006: LETO B Dragi bratje, drage sestre! Končujemo velikonočni čas, s tem pa nam je dana nova priložnost, da se iskreno vprašamo, ali smo v tem času razumeli in živeli to, kar je za krščansko življenje bistveno in ali bo to bistveno vodilo naše življenje tudi naprej. Kaj pa je bistvo velikonočnega časa? Bistveno je to, da Jezus Kristus ni mrtev, ampak da živi sredi … » Več …
“Vrnitev domov”
Gospodov VNEBOHOD – 25. 5. 2006 – LETO B Dragi bratje, drage sestre! Obhajamo praznik Gospodovega vnebohoda: “z vnebohodom je Božji načrt odrešenja človeškega rodu stopil v svojo dovršitev” (KKC 670). Razlagalci pravijo, da je Jezus zapustil svet tako, kot je prišel nanj: tiho, brez velikega hrupa, ob prisotnosti majhnega števila svojih učencev, to je tistih, ki so mu bili posebej dragi. Preden je odšel, jim je še naročil: “Pojdite … » Več …