Dolgo sem se spraševala, kaj naj povem ob tem stavku. Ko sem premišljevala, sem spoznala, da je v tem stavku zajet temelj naše vere, zajeto je naše odrešenje in pričakovanje večnega veselja v nebesih. Prav ta stavek je tudi temelj za naše obhajanje sv. maše in za praznovanje nedelje.
Zato sem predelala cerkveni dokument: GOSPODOV DAN, ki je izšel konec lanskega leta, pogledala pa sem tudi v Katekizem katoliške Cerkve (KKC), kaj tam piše o zakramentu svete evharistije in o tretji Božji zapovedi »Posvečuj Gospodov dan!«

Lahko rečemo, da je nedelja Gospodov in človekov dan. Koncil je o pomenu nedelje rekel takole: «Velikonočno skrivnost, ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan: ta dan se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja. Ta dan se morajo namreč verniki zbrati, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri evharistiji spomnijo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa, ter se zahvalijo Bogu, ki jih je »prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih« (1Pt 1,3). Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba pobožnosti vernikov oznanjati ter vneto priporočati, da bo postal tudi dan veselja in počitka«.

V današnjem času nedelja izgublja svoj prvotni pomen. Vedno manjša udeležba pri nedeljski maši, značilna za naše kraje pa tudi za mnoge dežele, je posledica družbenih sprememb in nove kulture, ki slabi versko prepričanje in človeka odtujuje njemu samemu. Sodobni človek je utrujen od dela, pehanja za uspehom in napredkom, še bolj pa je utrujen zaradi pomanjkanja smisla življenja, ki ga more na svoj način dati ravno pristno obhajanje nedelje.
Pomen nedelje lahko razdelimo na pet različnih poglavij, v katerih se bomo dotaknili verskih in cloveških razsežnosti nedelje, ki so za nas pomembne.