Sestra se je odločila
da za nove poklice bo molila.
Zgodaj zjutraj se žrtvuje
in zvečer se spet daruje.
samo da samostan si pridobi,
novih, mladih spet moči.
V molitvi Bogu narekuje,
kakšno dekle naj si izbojuje.
Da vedno spodobna bi hodila,
nobene žal besede izgovorila,
da stare sestre bi spoštovala
in načrte iz tradicije kovala.
ne sme bit stara ne premlada,
pa dela, dela naj še rada.
Nasvet ta si dobri Bog prav k srcu vzame,
ko išče dekleta za “Notre Dame”.
Pa potrka prva na samostanska vrata:
v nosu bleščita se uhana zlata
rdeči nohti kar gorijo,
na hlačah šivi se šibijo.
Sestra, ki se je odločila,
da za nove poklice bo molila,
jo premeri od nog do glave,
“ej, take za v klošter niso prave!”
Zdaj še enkrat Bogu razloži,
kakšno dekle v samostan pristoji.
In res pride nekaj še deklet,
a vse preveč ljubijo ta svet.
Rahel veter na zemlji pihne
ko dobri Bog nemočno vzdihne.

“Drage sestre, ve le molíte,
izbiro pa meni prepustite!
Veselite rajši se prav vsake
in ne iščite na njej le napake!”
Zdaj sestra, ki se je odločila,
da za nove poklice bo molila
prestrašeno odgovori:
“Ampak, saj nobena od deklet
ni prišla še v klošter žvet!”
Pa dobri Bog odgovori:
“Vsak obisk in vsak pozdrav,
vsak nasmeh jim pride prav
ko se odločajo za v samostan,
zato ne glejte jih postran,
če včasih kikla je prekratka,
če šminka seže do podbradka
in če nohti se bleščijo,
te zunanjosti hitro se znebijo!
Za vsem tem se lahko dobrota skriva
in mlad človek to počas razkriva.
šele ko ljubezen bo začutila,
bo drugo navlako odložila.”