Veš kaj, dragi moj Gospod, danes me pa kar ima, da bi s kom rekla kakšno resno besedo. Pa kar ne vem, s kom. Ljudje smo res čudna bitja. V glavi smo si naredili določene predstave in vse, kar tem predstavam ne ustreza je čudno, smešno, neprimerno ali kaj jaz vem kaj. Veš, vem, da veš, pa vse eno ti moram povedati. Ja, sinoči sem šla zvečer k maši in v cerkvi me je presvetlilo spoznanje, da sem brez ključev, mi pa da imamo ŽPS in da bom prišla pozno domov. Ni mi preostalo drugega, kot da tečem domov po ključe. In, kot seveda veš, ne morem dolgo teči. Sem sicer še dokaj gibčno bitje in vztrajne hoje, pri teku pa me že daje sapa, sploh če je tek daljši (EMŠO se menda reče temu, ne?). Ja, ker sem vedela, da bom morala, ne le priti hitro iz cerkve po ključe temveč še hitreje nazaj v cerkev in ker bi bil proces odklepanja in zaklepanja vrat, da bi prišla do kolesa predolg, sem enostavno dala na noge rolarje. (Ne tebi ne Ani in njeni družini ne bom nikoli dovolj hvaležna zanje!) Prav hitro sem tako prišla do cerkve. Ampak veš, ja vem, da veš, pa vseeno ti moram to povedati! Toliko začudenih in odprtih ust kot sem jih na tej poti videla sinoči – no, ne vem, kdaj bo za to spet priložnost. Potem pa je – po ŽPSju, ko so seveda tudi drugi videli moje “prevozno sredstvo”, nekdo dejal: “Če bi te videl, ko bi sedel v avtu ali ko bi šel po cesti, bi tako debelo gledal, da bi se gotovo zaletel v ‘kandelaber’.” Pa, zakaj je treba debelo gledati, če je sestra na rolarjih?! OK. Priznam, redovna obleka res ni športni kroj, pa vseeno veš – ne razumem, kaj je tako čudnega. Sedaj vidim, da se še ne bom smela peljati v obleki v mesto. Da ne bo poškodovanih ‘kandelabrov’, saj bi morala v tem primeru še verjetno mestni občini povrniti škodo. Pa bi bilo fino. Prihranila bi na žetonih. Jezus, se mi smeješ, ker spet premišljujem o prihrankih? Ja, kaj ne, ko pa postaja življenje vedno dragocenejše. Oh, moj Gospod, škoda, ker nisi kot človek na svetu. Bi rolala skupaj. Sicer pa vem, da si vedno z menoj in neizmerno sem ti hvaležna za to zavest, za tvojo zvestobo in mojo srečo. Rada te imam.