Veselje je bilo zjutraj. Drugi izpit je za mano. Ne morem, da bi ne bila vesela in tudi zato, ker sem res znala. In potem Postojna. Srečanje škofijske mladine. V spomin na obisk svetega očeta “davnega” leta 1996. Premišljevala sem, da se verjetno komaj še kdo od udeležencev zaveda, zakaj in kako so se ta srečanja začela, pa je g. škof prebral papežev odgovor, ki je prišel na škofijo v Koper prav danes zjutraj. Navdušeno ploskanje, ki je sledilo prebranemu pismu govori tudi o tem, kako zelo je papež sprejet med mladimi. Neverjetno, zdi se mi, da je to že kar čudež. Ko tako zelo govorijo o tem, da mladi ne sprejemajo avtoritete, da jim ni všeč starost – do svetega očeta se vedejo čisto drugače. Morda pa je to zato, ker se tudi sveti oče do mladih vede drugače od odraslega sveta. Iz vseh njegovih govorov, poslanic in besed, namenjenih mladim veje eno samo zaupanje, spodbujanje in vera, da je v mladini veliko dobrega, ki komaj čaka, da zagleda svet. Gospod, ob koncu današnjega dne te prosim, da mi odpreš oči in srce za to, da bom videla dobro, lepo, da bom videla tebe v drugem, v moji sosestri, v mladih in malo manj mladih, ki jih srečujem. Blagoslovi vse, s katerimi sem se srečala danes. Amen.