V soboto, 20. januarja 2007, smo se zbrali na provincialatu ob naših treh zlatih jubilantkah M. Ignaciji, M. Luciji in M. Rozaliji, ki so jih spremljale nekatere sestre iz skupnosti, v katerih živijo, da bi se skupaj zahvalili Bogu za njihov 50-letni jubilej. Spomnili smo se tudi, da so se z nami pri Bogu veselili tega jubileja tudi pokojni sestri M. Ljudmila in M. Felicita.

“Jubileji so (namreč) povod za posebno praznovanje in priložnost za prenovo ter ponovno izročitev. Kličejo nas, da se zahvalimo Bogu in našim jubilantkam za njihovo zvesto ljubezen, ki nas spodbuja k večji zvestobi” (PS, GD 123 b).

Pri sveti maši smo se, povezane z njimi, ponovno izročile Bogu in se z jubilantkami zahvalile za vse, kar je storil v njih in po njih. Zahvalila sem se jim tudi v imenu kongregacije, v kateri so Bogu posvetile svoje življenje; za njihovo zvestobo, pričevanje, molitev in vse delo, ki so ga in ga še vedno opravljajo – za druge in Bogu v čast! Izrazila sem tudi iskreno upanje, da so v tem življenju našle svoj smisel in svojo izpopolnitev.

Sveto mašo je vodil župnik in dekan iz Šentjerneja, g. Anton Trpin, navzoč pa je bil tudi župnik župnije Ljubljana-Koseze, g. Igor Dolinšek, kjer je naš provincialat.

Gospod Trpin je v kratkem nagovoru med drugim rekel, da so “sestre dale 50 let življenja Cerkvi, kongregaciji – pa smo za to najbrž premalo hvaležni. Zato je ta trenutek obhajanja zlatega jubileja tako bogat, lep, osrečujoč tudi za nas vse, ki smo povezani v to občestvo in za vse, ki smo povezani s sestrami Notredamkami.

Tudi mi bi morali vsi reči kot Marija: Moja duša poveličuje Gospoda, kajti velike reči mi je storil Gospod. Velike reči je Gospod storil v naših jubilantkah in po njih tudi drugim. Želim božjega blagoslova, dušnega in telesnega zdravja, potrpežljivosti, ki bo potrebna še bolj, kot do zdaj. V življenju ni pomembno, kaj opravljaš, ampak kako opravljaš svojo nalogo. Prepričan sem, da ste svojo službo dobro opravile. To je osrečujoča zavest, da je dobro opravljeno. Čista vest, miren pogled proti večnosti in miren pogled do človeka – to je največ.

Danes izrekam zahvalo za neizmeren doprinos sester v Šentjerneju. Od 50 let je npr. s. Ignacija bila v Šentjerneju skoraj 30 let. Hvaležni smo za njeno preprosto, iskreno Bogu posvečeno življenje in delo.Naj bo jubilej dan zahvale Bogu in vam. Naj bo pa tudi goreč krik k Bogu: Gospod, pošlji nam duhovnih poklicev in poklicev sester Notredamk, ki jih še kako potrebuje Cerkev na Slovenskem in svet.”

Po sveti maši in skupnem kosilu smo obiskale še Brezje – posebej v zahvalo za 50 let zvestobe teh naših treh sester.

sDK

Nekaj trenutkov slovesnosti pa naj pokažejo tudi fotografije, posnete ob tej priložnosti.

[Predvajaj]