V naši skupnosti v Trnovem-Ilirska Bistrica je od 8. do 11. julija 2008 potekalo mednarodno srečanje sester naše kongregacije. Na njem smo bile zbrane članice provincialnih svetov sedmih notredamskih evropskih provinc: Avstrije, Bavarske, Češke, Italije, Madžarske, Poljske in Slovenije, skupaj s celotnim generalnim svetom – to je z generalno predstojnico in njenimi šestimi svetovalkami. Te vrste srečanje je vsaki dve leti, na njem pa pregledamo, “kako nam gre v provincah”, kaj smo naredile, oziroma kaj delamo za uresničitev sklepov zadnjega generalnega kapitlja, na katerem so narejene smernice za pet let in kateri so naši glavni problemi, s katerimi se srečujemo. Naš zadnji generalni kapitelj je bil leta 2007 v Braziliji.

Generalna predstojnica s. Mary Maher je s tremi svetovalkami prišla dan poprej, 7. julija, česar smo bile posebej vesele. Ker je nova v tej službi, je bila tudi sama M1010081vesela, da je imela priložnost srečati večino naših sester in obiskati naše skupnosti v Novem mestu (dve) in v Šentjerneju. Ob tej priložnosti smo šle pogledat tudi naš prvi samostan v Šmihelu pri Novem mestu, ki smo ga leta 2006 dale škofiji Novo mesto in grad Struga, kamor so bile naše sestre iz Šmihela izgnane po 2. svetovni vojni.

Naslednji dan, 8. julija, so prišle vse druge udeleženke in tako smo popoldne že lahko začele naše srečanje. Skupaj nas je bilo 35: 22 članic provincialnih svetov, 7 iz generalata, tajnica srečanja in pet prevajalk. Po dobrodošlici, predstavitvi naše slovenske province in medsebojni predstavitvi je bilo za naše gostje posebno presenečenje pritrkavanje, ta čudovita slovenska pesem zvonov, ki razpoloži srce in vanj vnese prazničnost.

Na srečanju je en dan posvečen temam, ki nam jih predlaga naše generalno vodstvo. Tako nas je prvi dan nagovorila generalna predstojnica. Približala nam je pomen “novega” trenutka v naši zgodovini mednarodne kongregacije. Ta kliče predvsem k vedno večji medsebojni povezanosti, kajti “samo skupaj nas je dovolj”; kliče pa tudi, da pogledamo, kaj je “novo” v življenju redovnic, ki se posvečamo apostolatu, in kaj je “novo” v naši mednarodni kongregaciji sami. K “novemu” nas zavezuje “Klic k solidarnosti”, ki je vodilo z zadnjega generalnega kapitlja. Solidarnost pa ima različne razsežnosti in kliče k stalni formaciji, to je duhovni rasti nas kot redovnic, katerih glavno poslanstvo je prizadevanje za edinost tam, kjer smo, ter vzgoja, ki ima moč spreminjati.

Veliko vprašanje, ki zaznamuje naša srečanja po večjih področjih – kot je npr. naše evropsko – je prestrukturiranje. Tu gre navadno za povezovanje več provinc skupaj. V Evropi so se doslej večji provinci pridružile že tri province, dve provinci sta pa sedaj na poti iskanja skupne poti.

Na naših srečanjih je tudi vedno čas, ki je posvečen molitvi in premišljevanju, da bi mogle v resnici zaznati, kam nas P1010041kliče Gospod. Molitev Hvalnic in Večernic ter sodelovanje pri sveti maši pripravijo različne province, ob upoštevanju jezikov, ki jih sestre govorijo. Blagoslova prvemu dnevu srečanj smo prosile tudi med sveto mašo, ki jo je za nas daroval koprski škof msgr. Metod Pirih in je bila v sodelovanju pri njej izraz našega mednarodnega srečanja.

Drugi dan pa je bil posvečen izmenjavi o tem, kaj delamo v provincah, kaj je novega v njih od zadnjega srečanja in posebej od zadnjega generalnega kapitlja. Sodelovanje pri bogoslužju so ta dan pripravile sestre Poljske province, ki so tudi zapele uvodno pesem; maševal je prof. Bogomir Trošt.

Srečanje smo sklenile z romanjem na Brezje, kjer smo se Bogu in Mariji zahvalile za vse prejete darove in milosti. Obenem smo prosile za Božjo pomoč na Marijino priprošnjo tudi za naprej. Sveto mašo pri Mariji Pomagaj je daroval prof. dr. Miran Špelič, OFM. Ob godu sv. Benedikta, zavetnika Evrope, je bila naša molitev tudi prošnja za ta kontinent, da ne bi izgubil smisla za duhovne vrednote.

Pot smo nadaljevale na Bled, da so naše gostje mogle videti tudi ta naš biser naravne lepote. naslednji dan, 12. julija, pa so se od nas poslovile in – kot so rekle – odšle nazaj v svoje kraje ne samo z boljšim poznavanjem naše province, ampak tudi “z mnogimi lepimi vtisi in presenečenji nad lepoto naše dežele”.

s. Darija Krhin

[Predvajaj]