Prve Šolske sestre de Notre Dame so prišle na Primorsko – v Trnovo-Ilirska Bistrica – iz Gorice in sicer 21. novembra 1888. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala. Ko je v času med obema vojnama prišla Ilirska Bistrica pod italijansko oblast, so sestre ostale povezane s slovenskim ljudstvom.

Po kapitulaciji Italije jeseni leta 1943 so sestre v samostanu Notre Dame v Trnovem – po 25 letih italijanskega šolskega režima na Primorskem in sredi najhujše vojne vihre – ponovno vzpostavile slovensko šolo, ki jo je obiskovalo preko 600 učencev. Pouk se je odvijal v kar štirih različnih programih: osnovna šola, nižja realna gimnazija, meščanska šola in trgovski tečaj. Vendar so sestre smele poučevati le tri leta. Povojne revolucionarne oblasti so nasilno prekinile njihovo delo in jim odvzele pretežen del samostanskih prostorov ter pravico do javnega poučevanja.

Kljub temu smo sestre v Trnovem ostale od začetka pa vse do današnjih dni. Lani smo obhajale 115. obletnico ustanovitve tega samostana. Z letošnjim letom so po 10-letnem brezplačnem najemu prišli v popolno last sester vsi po vojni nacionalizirani prostori. Zdaj je pred nami velika naloga obnove, da bi ta hiša zaživela v prvotnem duhu in spet služila svojemu namenu.

Zato je bila v soboto, 3. julija, v samostanski kapeli sveta maša za Božji blagoslov pri delu obnove. V tej prošnji so se sestram pridružili tudi domačini. Maševal je trnovski župnik in dekan Gabrijel Vidrih. V nagovoru med mašo je med drugim rekel, da bomo na poseben način izročili v Božje varstvo odločitev za obnovo vrnjenega samostana, da se bo lahko spet nadaljevalo delo z mladimi s poukom in izobraževanjem za pravo, lepo življenje.

Ob koncu maše je provincialna predstojnica s. Štefka Bizjak povedala, da se bo prenovljena hiša imenovala Dom matere Terezije, po naši redovni ustanoviteljici, ki je vse svoje moči posvetila vzgoji, ko je ljudi želela približati Bogu in Boga ljudem. Naša želja in molitev je, da bi ti prostori ponovno oživeli, dejavnosti v njih pa pripomogle k poglabljanju vere in k osebni rasti. Želimo vzgajati za življenje po krščanskih vrednotah – za upanja polno prihodnost.

V času negotovosti in zmede – je še dejala provincialna predstojnica – želimo storiti vse, kar je v naši moči, da bo ob Gospodovi navzočnosti v Domu gorela večna luč, ki bo razsvetljevala te, ki bodo tu delovali in tiste, ki bodo sem prihajali, da bodo potem od tod odhajali polni notranje moči in upanja. Več …

Ob koncu maše smo vsi skupaj odšli v vrnjene prostore, kjer je bil blagoslov s prošnjo za Božje varstvo in pomoč pri delu, ljudje pa so si lahko ogledali začetek obnove vrnjenih prostorov. Sestre smo se tega dela lotile v neizmernem zaupanju v Božjo previdnost in v človeško dobroto – za dobro drugih.

[Predvajaj]