Pozdravljeni,
“o čem naj govorim v tokratnih Ozarah?” sem te dni spraševala svoje sosestre. Predlogov kar ni zmanjkalo: o maskah, o veselju, o resnosti posta, o pustu in postu, o zmernosti, o klovnih. In na misel mi je prišel rek matere Terezije iz Kalkute. Ustanovila je red sester Misijonark ljubezni. Papež Janez Pavel II. jo je lani oktobra prištel med blažene. Nekoč je menda rekla: “V vsakem svetniku je kanček klovna.” Morda bi se lahko poigrali in rekli, da je v vsakem klovnu tudi kanček svetnika. Skoraj bi si upala trditi, da se v teh dneh po naši deželi kar na veliko sprehajajo – potencialni svetniki.
Bog je rekel: “Bodite sveti, ker sem jaz svet.” V evangeliju sedme navadne nedelje pa beremo, kakšna je pot do svetosti: “Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki vas udari po enem licu, nastavite še drugo, in kdor vam hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne branite. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.”
Kot otrok sem kar nekajkrat obiskala cirkus. Res so bili tam klovni. Počeli so prav take stvari. Če je klovna kdo udaril, mu je nastavil še drugo stran in navadno jo je tudi dobil po njej. Vsi smo se smejali. Če je padel enkrat, je poskusil še enkrat in tako padel znova. Spet smo se smejali.
Sprašujem se, kje je meja med “biti klovn” in “biti svetnik”. V daljnem 12. stoletju so nekoga imenovali “norec uboštva”, danes mu pravimo sveti Frančišek Asiški.
Sosedovega strica sem nekoč vprašala, če bo šel kaj v maškare. Rekel je, da se bo umil po obrazu in ga gotovo ne bodo prepoznali.
Kje je meja med “nositi zaščitno masko” in “biti tak kot si”? Ali je to udarec ure opolnoči s pustnega torka na pepelnično sredo, ko bomo katoličani začeli štiridesetdnevni post – v pripravi na veliko noč? Ali je to v hrani, ko se bomo siti pustnih krofov odrekali mesu in preobilju izbranih postnih jedi? Ali pa je meja skrita globoko v mojem, človeškem srcu?
Tako neprijetno mi je včasih, ko se ljudje smejejo na moj račun. Kri mi požene v glavo norčevanje ali slepomišenje. Pošteno me zaboli, ko kdo ugotovi mojo šibko stran. In resnično bedno se počutim, če se mi to zgodi večkrat. Težko je biti klovn. Po drugi strani pa je tako zelo prijetno okrog sebe videti nasmejane in vesele obraze.
“S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo,” zatrjuje evangelij. Če jemljemo Jezusove besede kolikor toliko resno, potem lahko rečemo, da sem nam celo splača.

Blagoslovljen in vesel teden vam želim.