Pozdravljeni,
v mojem domačem kraju je živel – stric Bertl smo mu rekli. Bil je slep. Menda od mladosti. Jaz sem ga poznala le kot starega moža. Bil je neporočen in mislim, da v svoji starosti bližnjih svojcev v samem kraju ni imel. Zadnja leta je preživel v domu starejših občanov. Dokler je še mogel hoditi, ga je moj oče vsak drugi dan vozil na sprehod. Ne daleč. Le do Bertlove zaklenjene domače hiše. Na dvorišče. Tam je nekaj časa hodil – verjetno obujal spomine in potem sva ga z očetom, včasih sem smela to narediti tudi sama, odvedla nazaj v dom.
Pred odhodom pa se je odvijal pravi obred. Najprej sva se s tem preprostim starim možem prijazno pozdravila. Potem mi je dal roko in nato sem rekla – vedno isto: “Bertl, prinesla sem tudi požirke kave. Bi?” “Aha,” je odvrnil. Podala sem mu posodico in kar hitro je nagnil, napol izpraznil, se odhrkal in kot po najpomembnejši novici dneva vedno enako vprašal: “Ali je kdo umrl?” Ne glede na moj odgovor, ki je pač povedal dejstvo “da ali ne”, je sledilo nadaljevanje obreda. Stric Bertl je izpil kavo do konca, usmeril glavo navzgor in dejal: “Hm, mi živimo! Greva?” In sva šla.
Toliko energije je bilo v njem. Toliko veselja do življenja. Nisem ga videla slabe volje, niti depresivnega ne. Živel je. Preprosto in nezapleteno je sprejemal vsakdanjost.
Skoraj tako, kot izzveni opis Jezusovih čudežev v evangeliju po Marku. Pravi: “Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična. Povedali so mu o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica je popustila in ona jim je stregla.” – Preprosto.
Pa potem naprej: “Prinašali so k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov.” Preprosto. Delovanje brez velikih besed.
” Ko so ga ljudje in učenci iskali jim je odvrnil: ‘Pojdimo drugam v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.’ In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.”
Spoštovani, navzemimo se te preprostosti. Zaživimo sedanjost. Ne pogrevajmo preteklosti in ne sanjajmo o prihodnosti. Življenje tako lahko postane zelo zapleteno. Veselimo se življenja. Živimo polno – vsak dan posebej! Naj nam bo blagoslovljen –

pa obilje milosti vam želim!